Družina glasbenega producenta Cliva Davisa je za New York Times potrdila, da je mogotec umrl star 94 let v svojem domu. Podrobnosti ob tem niso razkrili. Producent je bil 29. maja hospitaliziran v New Yorku, neimenovani vir pa je za TMZ razkril, da se je boril z okužbo zgornjih dihalnih poti ter da so ga iz previdnosti sprejeli v bolnišnico. Takrat je vir dodal, da naj bi bil Davis v domačo oskrbo odpuščen v roku 24 ur.

Pred hospitalizacijo so legendarnega producenta 19. maja opazili na podelitvi nagrad in dobrodelni dražbi fundacije Gordon Parks v New Yorku. Ustanovitelju založbe Arista Records so februarja 2021 diagnosticirali Bellovo paralizo. Njegov predstavnik je takrat dejal, da se zdravi z antibiotiki in steroidi ter da naj bi okreval v šestih do osmih tednih.
Davis je svojo karierno pot začel zelo zgodaj. Po vstopu v glasbeno industrijo v začetku šestdesetih let je bil leta 1967, pri komaj 35 letih, imenovan za predsednika založbe Columbia Records.
Po obisku festivala Monterey Pop istega leta je za Columbia Records podpisal pogodbo z Janis Joplin in njeno skupino Big Brother and the Holding Company, kar je bil njegov prvi veliki podpis za to legendarno založbo. Leta 1974 je nato ustanovil založbo Arista Records in postal njen predsednik, položaj pa je opravljal do leta 2000, ko je ustanovil J Records.

Pod okriljem nove založbe je osebno izbral in predstavil pesem Mandy Barryja Manilowa, ki je leta 1974 postala prvi veliki hit založbe. Med stotinami uspešnic, ki jih je skozi desetletja nadzoroval glasbeni velikan, so bile med drugim Greatest Love of All pevke Whitney Houston, Bridge Over Troubled Water dua Simon & Garfunkel, Piano Man Billyja Joela, Smooth skupine Santana, Fallin' Alicie Keys in Since U Been Gone Kelly Clarkson. Od konca leta 2008 do svoje smrti je bil glavni kreativni direktor družbe Sony Music Entertainment.
Davis je bil znan tudi po svojih znamenitih predgrammyjevskih zabavah, ki jih je začel prirejati leta 1975. Prekinila jih je le njegova diagnoza Bellove paralize leta 2021. Čeprav je moral drugo polovico tradicionalnega dogodka takrat prestaviti, je njegov predstavnik oboževalce pomiril z besedami: "Je dobre volje in se veseli druge polovice svoje predgrammyjevske gala prireditve maja."

Leta 2014 je glasbena Akademija ta dogodek označila za "drugo najbolj zaželeno vstopnico" v času podelitve nagrad grammy. V sporočilu so zapisali: "Davis je nič manj kot živa legenda glasbene industrije, njegove zabave pa so postale legendarne kot najbolj zvezdniško obiskane in razburljive VIP-prireditve. Skozi leta je na teh dogodkih nastopala vrsta izvajalcev z A-liste, zaradi česar so praznovanja postala vrhunski, intimni koncerti za poznavalce." Med rednimi gosti so bili John Legend, Joni Mitchell, Jennifer Hudson in Dave Grohl. Skozi leta so se dogodkov udeleževali tudi Paul McCartney, Aretha Franklin in Quincy Jones.
V nekem intervjuju je Davis pojasnil praktično vlogo svojih predgrammyjevskih zabav pri vzponu številnih umetnikov: "Edino, kar lahko za izvajalca zares narediš, je ustvariti priložnost, da ga opazijo ljudje, ki oblikujejo okuse. Če pa nima kakovosti, s katero bi to podprl, postane vse skupaj le še ena družabna prireditev. Vrednosti glasbe ne smemo podcenjevati."
Kar zadeva njegov izjemen občutek za odkrivanje talentov, je sam preprosto pojasnil z besedami: "Iščeš zvezde. Iščeš tiste lastnosti pri izvajalcih, ki jim omogočajo dolgo in trajno kariero ter da postanejo glavne zvezde odrov." V preteklosti je spregovoril tudi o osebnih odnosih z umetniki, katerih kariere je pomagal oblikovati: "Če umetnik ve, da spoštuješ njegov talent – kar moram čutiti v samem bistvu, da ga sploh podpišem – potem ve, da si na njegovi strani."

Kljub osupljivemu vplivu, ki ga je imel na glasbeno industrijo – osvojil je pet nagrad grammy in bil leta 2000 kot neizvajalec sprejet v Dvorano slavnih rokenrola – je nekoč priznal, da se je vse skupaj zgodilo skoraj po naključju. "Nikoli si nisem predstavljal, da bom delal v glasbi. Na glasbeno kariero se nisem pripravljal, potem pa sem po čistem naključju odkril, da imam ne le talent in posluh, temveč tudi strast do glasbe. In to strast imam še danes."
Glasbeni mogotec je bil dvakrat poročen in dvakrat ločen – s Helen Cohen od leta 1956 do 1965 ter z Janet Adelberg od leta 1965 do 1985. Razveselil se je štirih potomcev. Leta 2013 je pri 80 letih v svojih spominih The Soundtrack of My Life javno razkril, da je biseksualec. Takrat je zapisal, da je bil zadnjih sedem let v "trdni monogamni zvezi" z moškim.
Prav moč glasbe je bila gonilo njegovega bliskovitega vzpona v industriji in tudi njegovega dolgotrajnega uspeha. "Glasba je nujna sestavina človekovega življenja. Ne glede na to, kakšna tehnološka revolucija se dogaja, je treba razumeti, da glasba ne bo nikoli zastarela. Ljudje potrebujejo glasbo in jo potrebujejo že zelo dolgo, na najrazličnejše načine; če se ozremo k cerkvenim tradicijam ali drugim življenjskim običajem, naj bo to pop, soul, rock ali jazz ... Je zelo naravna, temeljna sestavina, ki je bistvena za polno uživanje življenja."
Bellova paraliza je stanje, ki povzroči nenadno, začasno šibkost ali paralizo mišic na eni strani obraza. Do tega pride zaradi poškodbe ali vnetja obraznega živca, ki nadzoruje obrazne mišice, kar lahko povzroči povešenost ustnega kota, težave pri zapiranju očesa ali spremembe v okusu. Čeprav je vzrok pogosto neznan, se povezuje z virusnimi okužbami, večina ljudi pa si s pomočjo zdravil, kot so kortikosteroidi in protivirusna zdravila, v nekaj mesecih popolnoma opomore.
Dvorana slavnih rokenrola je muzej in ustanova v Clevelandu v Ohiu, ki je bila ustanovljena leta 1983 z namenom beleženja zgodovine in vpliva glasbenikov, producentov in drugih osebnosti, ki so pomembno vplivale na razvoj rokenrola. Vsako leto poteka slovesnost, na kateri v dvorano sprejmejo nove člane, pri čemer morajo biti izvajalci za nominacijo upravičeni šele 25 let po izidu svojega prvega komercialnega posnetka. Poleg glasbenikov so v dvorano sprejeti tudi tisti, ki so s svojim delom v zakulisju, kot so producenti, oblikovali zvok in usmeritve glasbene industrije.
Založba Arista Records, ki jo je Clive Davis ustanovil leta 1974, je postala ena najvplivnejših založb v zgodovini popularne glasbe. Pod Davisovim vodstvom je založba slovela po svoji sposobnosti odkrivanja in negovanja izjemnih talentov, ki so presegali žanrske meje. Arista je bila ključna pri definiranju zvoka sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih let, saj je združevala komercialni uspeh s kakovostno produkcijo, kar je omogočilo vzpon nekaterih največjih imen v glasbeni zgodovini, kot sta Whitney Houston in Barry Manilow.























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.