'V Sloveniji imamo dosti vrhunskih klasičnih virtuozov na violini'

Prvotni vzgib je bil ustvariti okolje, v katerem lahko mladi, ki so se izobraževali pod okriljem platforme Godalkanje, delijo svoje koncertne izdelke z domačo publiko. V okviru teh koncertov je nastala tudi zbirka zelo popularnih spletnih videov. Trenutno izdajamo videe s koncerta Ane Lazar in prva skladba je po štirih dneh že blizu tisoč ogledom. Mlajši Godalkarji kot tudi širše občinstvo pa lahko tako v živo doživijo glasbene stile, ki ne spadajo v ustaljene kalupe v slovenski glasbeni sceni in jih je pri nas redko zaslediti na drugih prizoriščih.

Cikel želi godala prikazati v čim širši raznolikosti, žanrsko ni zaprt, omejitev je le v akustičnem, neozvočenem izvajanju. Želimo si, da bi bili dogodki še naprej tako dobro obiskani kot v zadnjih dveh sezonah, še posebej pa bomo veseli, če bomo med poslušalci kdaj zagledali več dijakov in dijakinj ter študentov in študentk glasbe.

Osebno menim, da ne gre za neobičajno lokacijo, saj je prostorov, kjer se lahko glasba izvaja brez ozvočenja s pomočjo naravne akustike prostora, vedno manj. Mislim, da bodo ljudje počasi spet spoznali, da doživetja živega zvoka, ki je prostorsko multidimenzionalen, ne more nadomestiti nobeno ozvočenje. Izvor zvoka prihaja iz izvajalca samega, ne pa iz zvočnika, ki je popolnoma drugje. V Stožicah dobiš za 10-krat večjo ceno 10-krat manj kakovostnega zvoka in 100-krat manj intimnega stika z izvajalci, če poenostavljamo. Le redki zvezdniki so se v zgodovini odločili, da na velikih prizoriščih ne bodo nastopali (Tom Waits, Iztok Mlakar, ...). Atrij ZRC omogoča prav ta intimen stik izvajalk s poslušalkami. Ali pa izvajalcev s poslušalci. Ali pa vse ostale kombinacije (smeh). V sodelovanju z bližnjim barom se dogodek ne konča zgolj z osrednjim koncertom, temveč koncertu vedno sledi še druženje ob živi glasbi in pogovor z refleksijo dogodka. Tako imajo tudi mlajši glasbeniki možnost zajemanja (jam session) z izkušenejšimi.

Letos gostimo prihajajoče mlade zasedbe Propertea in Ritam Riot, katerih raven jemlje dih tudi v evropskem merilu. Godala bodo v primeru koncerta pevke Zvezdane Novaković - ZveN prevzemala drugačno vlogo - skrbno aranžirani parti skupaj z njenim glasom čarajo na drugačen način od folk glasbe. Zadnja pa bo nastopila tuja gostja Anna Rheingans, ki spada med tiste, od katerih se želimo spet nekaj novega naučiti, kar počnemo že vsa leta naših potovanj in sodelovanj. Vabila takšnim 'vplivnežem' so stalnica in eden izmed ciljev tega cikla.

V Sloveniji smo znani po velikem številu vrhunskih klasičnih virtuozov na violini. Imamo izobraževalni sistem, ki je kakovosten in usmerjen v smer proizvajanja virtuozov. Vendar tisti, ki ne pridejo skozi to sito, običajno po končanem šolanju ne ustvarjajo več s svojim instrumentom. Imajo (pre)nizko samopodobo, da bi si upali. Vendar je glasba multidimenzionalna in vrhunskost se lahko doseže v različnih smereh, ne zgolj v izvajanju tehnično zahtevnih klasičnih del. V Sloveniji žal nimamo urbane tradicije folk violine, kot na primer v Srbiji, Romuniji, na Irskem, v Skandinaviji, Franciji, ... Folk glasba je pri nas nekako stlačena pod 'World music', kar je preširok pojem za opisovanje regionalnih glasbenih jezikov. Lahko smo pa ponosni, da naši glasbeniki izvajajo tudi glasbo tujih kultur na ravni, ki jim jo zavidajo tudi avtentični izvajalci. Če primerjam folk dialekte z jezikovnimi dialekti, lahko rečem, da marsikateri jezik govorimo 'brez naglasa'.

Trenutno je najbolj aktivna skupina Hobi Godalkanje, sestavljena iz najstnikov, ki skupaj igrajo že zavidljivo obsežen repertoar. Običajno se jim novi mladi radovedneži priključijo na poletnem kampu v Velenju takoj po koncu šolskega leta. Skupina Slovenian Fiddle Gang, ki je na spletu požela največ mednarodne pozornosti z vrhunskimi videi, sedaj sodeluje v večjih skupnih produkcijah. Med temi bi omenil predvsem projekt Violin Islands - produkcijo disco glasbe iz 70. let, križane s folk glasbo. Posamezniki pa gredo svojo pot in raziskujejo tudi področja, na katerih jim mentorji Godalkanja ne moremo več veliko pomagati. Arabska glasba, bolgarska glasba, jazz, ... Predvsem izstopa skupina Ritam Riot, za katere pravim, da bi jim podelil doktorat iz 'piromanskega stila' srbske violine. Druga skupina pa goji plese Srednje Evrope - Balfolk in v Ljubljani imamo tudi delavnice, ki omogočajo plesalcem, da se priključijo tem nadvse zabavnim in enostavnim družabnim plesom. Omenil sem že poglabljanje v arabsko glasbo, jazz, tudi za pot mladih klasičnih skladateljic se je odločila katera bivša učenka. Ne postavljamo meja, smo le odskočna deska s kakovostno podlago za izstrelitev kamorkoli.

Popularna glasba črpa iz česarkoli in uporablja v svoji produkciji vse instrumente. To je gotovo dobro. V zgodovini so godala igrala od nekdaj pomembno vlogo v popularni glasbi. Nat King Cole, Bonny M ali Vlado Kreslin, v zadnjem času tudi Siddharta uporabljajo godala. Luka Šulić je za nas izvajal tudi delavnice in gotovo je z duom 2 Cellos pripomogel k popularizaciji godal.