Vrnitev londonske grlice Cleo Sol je praznik za nežne duše

Ostaja ljubka in nežna soularka. Slogovno nadaljevanje svojega opusa, si je Cleo Sol aka Cleopatra Zvezdana Nikolić zamislila še bolj organsko kot prej, brez odvečnih produkcijskih dodatkov - pristno, a še kako učinkovito. Londončanka Cleo Sol, pevka in avtorica srbsko-špansko-jamajškega rodu, je s pričujočo izdajo v pičlih šestih letih dosegla pet albumov, pri čemer je Gentlewoman njena prva izdaja po treh poletjih. Albumski dvojček Heaven/Gold predstavlja odkrito posvetilo materinstvu, medtem ko Gentlewoman pristaja v oazi, kjer se večina songov ne uide oznaki balada. Drži, nekaj sekvenc je tudi pospešenih, a tudi te so namenjene le intimnemu poplesavanju ali pač rahlemu mihanju z boki med zamišljenim pogledom v daljavo. V nekaterih delih je Cleo Sol ohranila žalostinke kot svojo ključno izrazno obliko. Toda žalostnike, ki skrivajo veliko optimizma. Pa saj je pri Cleo Sol, tako kot s skrivnostnim bendom Sault, s katerim sodeluje - ekipo vodi pevkin soprog I in producent Inflo -, kot da ni nič vnaprej posebej premišljenega, kaj šele namensko zrežiranega. Zato se tudi zvok vzdolž celote Gentlewoman še raje kot na njenih miniluh stvaritvah prehaja v območje retro estetike. Pesmi o ljubezni, hrepenenju in skrbi za ohranjanje srečnega vsakdana Cleo Sol, ki kot solistka ali pa s kolektivom Sault nastopa, zanimivo, sila redko, prav zaradi tovrstnih nekskladih s pravili sodobnega šou-biznisa izstopa po pristnosti in srčnosti. Eden središčnih komadov na albumu je Their Smiles Are Not The Same, enako velja za napev Force Of Love. Sanjave in nežne duše bo album nemudoma prevzel, kaj lahko tudi obsedel. Še ena izjemna stvaritev odličnjakinje Cleo Sol.