Vse čudovite plati trinajstega albuma Simply Red

Simply Red - Just Like You

Kariere nekaterih pop bendov so res dolgotrajne, pohvalno dolge. Malo je glasbenikov, ki zmorejo vztrajati v šov biznisu, to je v poslu, kjer kakršna koli premočnost ali rutina, kaj šele spokojnost ne obstajajo. Kar veličastnega, glamuroznega in imenitnega slišimo oziroma vidimo (na odrih, v spotih, na fotografijah in drugod) zastira drugo, temnejšo plat zabavne industrije. Na tej strani pa prevladujejo stres, skrbi, negotovosti, neprespanost, utrujenost in čakanje, veliko čakanja. Zato upravičeno pravimo, da je slavna pop ali rock zvezda le posameznik iz pravega testa. Seveda pa mora uspešen glasbenik imeti predvsem dober glas, tudi dober stas, še posebej priporočljivo pa je, da zna skladati všečne in zato uspešne songe. Ko začetne ekstaze - nastopaške, egoistične in še zlasti zaslužkarske - že postajajo zgodovina, se veteranski izvajalci in avtorji s svojimi novimi glasbenimi delu trudijo ostati sveži, energični in stilsko aktualni. Tudi z angleško zasedbo Simply Red je tako. Ta se za svojo relevantnost po 38. letih od izida prvenca nemara bori še bolj goreče kot kadarkoli prej. Pasji kritiki pa pravzaprav enako. Mick Hucknall, vodja in pevec Simply Red, si še naprej želi kontinuiranega uspeha. Medtem ko sem sam upal le, da njihov trinajsti album Time ne bi predstavljal kontinuiranega brodoloma ali da bi ta obetal skorajšnji zato, sicer ene najljubših mi pop zasedb. In glej ga, glej, Time me je navzlic začetni skepsi prav navdušil. Kako so se torej Simply Red uspel zadržati na pohvalno visoki izpovedni ravni ter so to z nekaj songi celo presegli? Time ni zbirka uspešnic ali best-of poskus, je pa ustvarjen prav po tem vzorcu. Vsak komad na albumu dosledno emulira izbrano razvojno fazo oziroma eno poglavje v življenju Simply Red. Se pravi, vsakdo, ki je bil v minulih dveh stoletjih vsaj enkrat med navijači Simply Red, je s pričujočo novostjo lahko zadovoljen. Just Like You ali tretji promo-single z albuma je preslikava funky vzdušja, ki prevladuje na njihovih prvih štirih albumumih, vključno s tistim Stars (1991), ali v hitih Something Got Me Started, Thrill Me itd. V taisto smer ima ambicijo publiko zasukati tudi song Hey Mr. Popevka Butterflies je starošolski swing, kakršne Hucknall - soul in jazz zanesenjak - obožuje že od otroštva. In podobne tej je markantni vokalist še zlasti pogosto vključeval na dela Simply Red, ki so izhajala po letu 2010. Slapbang je grozljivo neumen semi-country-pop poskus, ki ga nekako že moramo tolerirati. Bogato godalno aranžirana Never Be Gone je balada, s kakršnimi nam bo Hucknall do svojega poslednjega diha težil in težil. A naj mu bo. Ali drugače. Na albumu Time je tudi nekaj (pustih) poskusov, da bi Simply Red lahko spet vrteli tudi med tistimi nedeljskimi radijskimi voščili, s katerimi se razveseljuje stare in prastare mame. Ok, naj bo. Let Your Hair Down sili k primerjavam z opusom Simply Red iz poznih devetdesetih. A tik preden me prevzame zehanje, znova nastopi Just Like You, in sicer drugi, še bolj dinamični del z naskokom najboljšega komada v zavitku. Zato je recenzentski rezime ali splošen vtis ponovno pridobi na pozitivnosti. In še. Kar je zelo pomembno pri razlagi termike na albumu Time, je Hucknallova očitno zadovoljna poza, predvsem pa njegov spočit, vselej prepoznanvi super visoki tenor. Ta še vedno, in to je fascinantno, v vsak sleherni nov song, to je v vsak podslog, ki ga zastopa en ali dva napeva, zareže silovito, virtuozno in prepričljivo. Kot v starih dobrih časih. Upravičeno pa celo za aktualno slengovsko pohvalo: bolano, itak.

Ocena: 4