Vsi imamo še danes radi Madonno

Vrsta razlogov je botrovala, da Madonno, pop ikono in prodajno najbolj uspešno žensko v zgodovini popularne glasbe, zelo pogosto in skrajno neupravičeno izvzemamo iz skupine tistih glasbenikov, ki so najbolj vplivali na to, kar poslušamo danes. Poleg komercialnega Olimpa ima Madonna prisluženo tudi pomembno vlogo v sociokulturološkem razvoju zahodnjaške miselnosti, pa najsi razpravljamo o ženski emancipaciji oziroma o enakopravnosti med spoli, o zgodovini oglaševanja in še o marsičem. V glasbenem smislu je Madonna izjemno vplivala na razvoj elektronske glasbe in svobodomislenosti, ki jo imajo plesni žuri in festivali v svojem korenu.

Confessions II je idejno nadaljevanje pevkinega albuma iz leta 2005, ki se je imenoval Confessions On A Dancefloor. Se pravi, pričujoča albumska novost je: house akcija. House ritmika da, toda tiste najmehkejše sorte, tista z oficialnih lestvic. Madonna poje slabo, zato velja, da je srečno naključje privedlo do omejene kvote tako strukturiranih njenih svežih songov. Eden od teh je One Step Away - soliden, a kljub temu zgolj povprečen kreativni met. Lahkotno spogledljiv je tudi komad Love Sensation. Pop kraljica namesto klasičnega prepevanja v modulu brez izrazitejše vokalne moči ali intenzivnosti tako raje recitira. Spoken-word forma na house ritmih je najbolj primerna definicija vsebine 15. zaporednega Madonninega albuma. In potem? Potem je vse isto, in nato spet isto. Stvari se ponavljajo, s tem pa utrjujejo dolgočasje, kajti Madonna se bolj kot z zanjo značilnim izzivalnim sanjarjenjem in napeljevanjem k erotičnim užitkom razočarajoče posveča deklamiranju o smislu in namenu projekta Confessions II. Ravno to pa milijone dovzetnih ušes v letu 2026 niti ne zanima kaj posebej. Ok, Bring Your Love (v kateri skupaj z gostiteljico Madonno nastopi še Sabrina Carpenter) je skoraj pričakovano postala viralna entiteta, nekolikanj trši in zato ljubek je posnetek Danceteria. Velika večina ostalega pa, žal, prekmalu pohodi živec.