'Nisem več star 15 let, da bi repal le o ulici in o preprodaji drog'

Vasja Vipotnik - Skova je v jurisdikciji hip hop kulture aktiven že od osnovne šole. Svoj ostrosočni jezik je brusil v raperskih freestyle bitkah, lansiral več dobro sprejetih demo posnetkov, ob tem pa je organiziral dobrodelne koncerte in vodil delavnico kreativnega pisanja v ljubljanskem centru Ulca.

Dolga leta piljenja in brušenja raperskega stila pa so se naposled manifestirala konec lanskega leta, ko je najprej izdal single Rap Michelangelo. Ta je bil nato izglasovan za popevko tedna na Valu 202. Uspešnemu napovedniku pa je sledil polnokrvni prvenec Theatrum, ki zvočno precej odstopa od večine slovenskih hip hop izdelkov, pri konstrukciji zvočne podobe pa so sodelovali Edich, Eleven Eleven, Beat by Dauc, Anže Petrač in člani zasedbe Moveknowledgement. 

Pred njegovim nastopom z bandom Skovani, ki se bo za gledalce prek spleta odvil 22. 4. na odru Kina Šiška, smo s Skovo spregovorili o njegovem še vedno svežem albumu, ustvarjalski viziji, položaju hip hopa znotraj polja umetnosti in njegovih še živečih načrtih o izvedbi gledališke rap predstave. 

Ob izdaji prvenca Theatrum si dal kar nekaj intervjujev. Povej mi, katera so najslabša oziroma najbolj nadležna vprašanja, ki jih lahko nek raper dobi od novinarja?

Odlično vprašanje. Morda je najslabše vprašanje, ki sem ga dobil : Ali poznaš Klemna Klemna? (smeh) Še slabše pa je, ko novinarji obračajo moje besede in me prikažejo kot nestrpneža, kar pa seveda nisem. Tudi to se mi je že zgodilo.

Album, ki si ga pripravljal dolgo časa, je luč sveta ugledal konec lanskega leta, med epidemijo. Pred časom sva na enem od koncertov govorila, da želiš, da zadeva izpade čim bolj popolno in zato tudi toliko odlašaš z izdajo. Prišel je nov val epidemije in glasbeni svet je spet zamrznil. Meniš, da je vendarle, kljub okoliščinam, album uspel razviti svoj maksimalni potencial? Kako gledaš na izdelek sedaj, ko se je prah malo polegel in si imel čas za samorefleksijo? 

Album Theatrum je nastajal skoraj pet let, seveda z vmesnimi pavzami, vzponi in padci. Kar se tiče besedil bi rekel, da sem tehnični perfekcionist. Rad imam, da se mi v vsaki napisani vrstici rima čim več zlogov, ne le asonanc, pri čemer nikoli ne pozabim na sporočilnost. Vesel sem, da sem lahko združil moči s slovenskimi producenti in skoval tako močen album. Na albumu najdemo 11 poetičnih pesmi in vsaka izmed njih predstavlja košček mojega življenja. Prvenec nagovarja skupino ljudi, ki jih zanima moč pripovedništva. Sedaj, ko se je prah že malo polegel in ko pogledam nazaj, ugotavljam, da so stvari na albumu, ki bi jih definitivno lahko izboljšal, vendar sem vseeno zelo zadovoljen in predvsem ponosen na svoj izdelek. 

Epidemija ni nikomur od glasbenikov prinesla nič kaj dobrega. Slučajno se je časovno tako izšlo, da sem izdal album ravno v teh nehvaležnih časih. Nikoli si nisem mislil, da bom predstavljal album prek spleta, vendar trenutno ne vidim druge opcije. Mislim, da zaradi epidemije album ni razvil svojega maksimalnega potenciala, čeprav je bil odlično sprejet med poslušalci in kritiki. V tem času sem zrasel kot oseba in kot umetnik. Rad bi sporočil svojim poslušalcem in tudi tistim, ki me ne poslušajo, da protestno bojkotiranje spletnih koncertov ni rešitev. Če vam je kak bend všeč, potem predlagam, da ga podprete tako, da kupite karto za njihov spletni koncert, tudi če niste najbolj navdušeni s tovrstno izkušnjo. Glasbeniki ravno sedaj rabimo vašo podporo, zato da bomo lahko sploh naprej ustvarjali tudi ob koncu epidemije. Podpora poslušalcev je sedaj ključna.

Še posebej mi je zanimiv tvoj pristop k opisovanju dnevnega življenja v mestu, kar se mi zdi, da je ena tvojih najmočnejših vrlin. Ponekod prav v tem aspektu prepoznam vplive kultne hip hop klasike Illmatic. Pišeš po fotografskem spominu ali greš dejansko na dotične ljubljanske lokacije in tam zapisuješ stihe in ideje?

Večinoma pišem po fotografskem spominu. Malokrat se zgodi, da grem pisat pesem na ulico. Po navadi pišem pesmi doma ob kavi, včasih tudi v studiu. Ko me na ulici nekaj inspirira si dostikrat zapišem le osnutek misli v telefon, da se kasneje lahko vrnem na samo idejo in jo nato razvijem. To se mi po navadi zgodi kadar 'freestylam' s prijatelji, nekaj mojih pesmi je nastalo ravno iz freestyla. Illmatic je definitivno ena izmed mojih najljubših klasik hip hopa, zato verjamem, da se čuti njen vpliv. Med pisanjem se trudim uporabiti čim več močnih pomenljivih besed, ki v poslušalcu zbudijo nekakšno emocijo. Pesem Ljubljana sem tako nekoč napisal s tehniko naštevanja ljubljanskih uličnih detajlov, ki dajejo mestu utrip srca. 

Album ima močno gledališko noto. S tem najbrž nakazuje tudi željo po odmiku od nekih raperskih klišejev in floskul v stilu "moje rime, moja ulca, moja ekipa", hkrati pa, kljub svoji posebnosti, zahaja v nov trend, kjer prevladuje pozicija "jaz sem umetnik". Od kod torej izhaja ta namen, želja ali potreba po tem, da se hip hop loči od navidezne banalnosti delavskega okolja in se manifestira nekje "višje" kot nekaj "bolj kompleksnega"? 

Nisem več star 15 let, da bi repal le o ulici in o preprodaji drog, niti mi to več ni zanimivo. Predvsem se mi ni treba nikomur dokazovati, saj sem obdobje dokazovanja že zdavnaj dal čez. Naveličan sem stereotipnih reperjev. Še zmeraj repam o socialnih in družbeno kritičnih temah, pri čemer pa se dostikrat rad vživim v nekoga tretjega. Tu se začne prava umetnost pripovedništva. Dober primer je pesem Balast, ki govori o slikarju brezdomcu, ta pa se sprašuje, kaj je sploh smisel njegovega ustvarjanja, potem ko enkrat postane vrhunski slikar, sprejet v višje kulturne kroge. Moja besedila so zaznamovana z močno pesniško metaforiko, h kateri sem dodal še gledališče kot rdečo nit albuma. Iščem višjo resnico o sebi in o svetu okoli mene. Še vedno se na albumu najdejo pesmi, kot so na primer 100 % skill in Malenkosti, ki malo "štrlijo ven" iz moje konceptualne plošče, vendar pa so tudi ta besedila skrbno napisana z ljubeznijo do vsega, kar me gradi in kar me obdaja v življenju. Menim, da je album Theatrum definitivno medgeneracijska plošča.

V enem od intervjujev si dejal, da nabiraš kostume za svojo rap predstavo. Če prav razumem, bi šlo za nekakšen muzikal. Je to še vedno v tvojih načrtih?

Že dolgo imam željo predstaviti svoj album v enem izmed gledališč kot gledališko igro. To je tista prava dodana vrednost moje plošče, ki pa je do sedaj nisem mogel predstaviti ljudem. Ravno ko sem hotel speljati zadevo do konca, torej nabrati vse kostume in izdelati scenografijo za rap predstavo, mi je načrte zopet prekrižala epidemija, zaradi katere ni možno speljati takšnega dogodka, kot bi si ga jaz želel. Gre za ogromen projekt in tudi za velik finančni zalogaj. Najprej bom počakal, da se vsa ta norija poleže, nato bom najverjetneje speljal svojo rap predstavo, v kolikor bom še čutil svojo prvotno idejo o rap gledališki igri.

22. 4. je dan, ko stopaš na oder in pred računalniške in telefonske zaslone. V Kinu Šiška boš nastopil z bendom Skovani. Najprej, kdo so člani banda? Kako ste se našli? Je to le enkratna zasedba ali načrtujete izvajanje tvojega RAPertoarja tudi v prihodnosti?

S prijateljem Simonom Bezkom, bobnarjem in tonskim mojstrom, sva nedolgo nazaj ob kavi na terasi Studia Uho prišla na idejo, da bi lahko sestavila bend, ki bi odigral inštrumentalne podlage mojega prvenca. Vse se je zgodilo zelo hitro. Obrnila sva par klicev in hitro našla mlade, nadobudne glasbenike, ki bi sodelovali pri projektu. Tako hitro, kot smo se spoznali, tako hitro smo se tudi energetsko ujeli in se takoj povezali.

Skovali smo Skovane. Člani Skovanih so : Simon Bezek (bobnar), Rok Mlinar (kitarist), Leon Bedjanič (basist) in Anže Lajevec (klaviaturist). Vse, kar odigramo, je odigrano v živo, brez matric, zato je izkušnja še toliko bolj pristna in čarobna. Vsi člani zasedbe se zelo veselimo našega prvega nastopa v živo in planiramo sodelovati še naprej. Navdušen sem, da sem našel izjemne glasbenike in prijatelje, saj sem si že od nekdaj želel nastopati z bendom. 

Kaj lahko pričakujemo od koncerta? Kakšna presenečenja pripravljaš? In zakaj bi bilo fajn, da nek bralec 24ur.com, ki 'nima pojma' ne o rapu ne o tebi, vendarle prisluhne dogodku?

V Kinu Šiška lahko pričakujete odličen rap nastop, nabit s pozitivno energijo, vendar tudi z močno družbeno kritiko! Mislim, da bo izvedba mojih del inspirirala mnoge poslušalce, ki se radi poglobijo v glasbo in v besedila. Theatrum je definitivno medgeneracijska plošča, zato menim, da bo všeč marsikomu. Glejte nas 22. 4. 2021 ob 21. uri in nam prisluhnite. To bo moj največji koncert do sedaj in verjamem, da si ga bodo poslušalci zapomnili za zmeraj.