Brez presaditve naj bi ji ostalo le še leto ali dve življenja

Žena prestolonaslednika Haakona trpi za kronično pljučno fibrozo, neozdravljivo boleznijo, pri kateri se pljučno tkivo postopoma brazgotini in otrdi. Posledica je vse težje dihanje, zmanjšana telesna zmogljivost in postopna odpoved pljuč.

Po navedbah norveškega dvora Mette-Marit čaka na primernega darovalca pljuč, operacija pa bo izvedena takoj, ko bo na voljo ustrezen organ.

Vse presaditve pljuč na Norveškem izvajajo v univerzitetni bolnišnici Rikshospitalet v Oslu. Tam letno opravijo približno 30 presaditev, kar je razmeroma malo, predvsem zaradi pomanjkanja primernih darovalcev, poroča focus.de. 

Zdravniki poudarjajo, da na čakalni seznam ne uvrstijo vsakega bolnika s pljučno boleznijo. Kandidati morajo izpolnjevati zelo stroga merila.

Po pravilih bolnišnice so do presaditve upravičeni predvsem bolniki v terminalni fazi bolezni, katerih pričakovana življenjska doba brez operacije znaša le še eno do dve leti. Hkrati morajo biti dovolj zdravi, da lahko prestanejo zahtevno operacijo in okrevanje.

Bolniki praviloma ne smejo imeti hujših spremljajočih bolezni, kot so rakava obolenja, hudo srčno popuščanje ali odpoved drugih organov. Pomemben dejavnik je tudi starost. Čeprav stroge zgornje meje ni, bolnišnica kot orientacijsko mejo uporablja starost 65 let.

Kljub strogim kriterijem je na čakalnem seznamu običajno med 40 in 50 bolnikov.

Prestolonaslednik Haakon je v zadnjih mesecih večkrat javno spregovoril o ženinem zdravstvenem stanju.

"Prestolonaslednica je hudo bolna in njeno stanje se je v zadnjem času občutno poslabšalo. Zelo me skrbi za njeno zdravje," je dejal ob robu dogodka v Oslu.

Po njegovih besedah Mette-Marit pri vsakodnevnih opravilih uporablja dodatni kisik, ki ji nekoliko olajša dihanje.

Kraljevi dvor je že januarja letos sporočil, da se je njeno stanje bistveno poslabšalo in da bo potrebovala presaditev pljuč. Od takrat so potekale priprave na operacijo, zdaj pa je uradno uvrščena na čakalni seznam.

Do presaditve ne more normalno opravljati svojih dolžnosti, zdravstveno stanje pa vpliva tudi na urnik prestolonaslednika Haakona, princese Ingrid Alexandre in princa Sverreja Magnusa.

Presaditev pljuč sicer sodi med najzahtevnejše posege sodobne medicine. Med operacijo kirurgi odprejo prsni koš in odstranijo obolelo pljučno krilo oziroma obe pljučni krili. Nato donorjeva pljuča povežejo z glavnimi bronhiji, pljučnimi venami in pljučno arterijo prejemnika.

Po operaciji bolnika premestijo na intenzivni oddelek, kjer ostane pod stalnim nadzorom. Če okrevanje poteka brez zapletov, lahko bolnišnico zapusti po približno treh tednih.

Čeprav je presaditev pljuč danes uveljavljen in razmeroma varen postopek, ostaja ena najbolj tveganih transplantacij.

Skoraj vsak tretji bolnik v prvem letu po operaciji doživi epizodo akutne zavrnitve organa. Takrat imunski sistem prepozna nova pljuča kot tujek in jih začne napadati.

Bolniki morajo zato vse življenje jemati zdravila za zaviranje imunskega sistema. Toda prav ta zdravila povečujejo tveganje za okužbe z bakterijami, virusi in glivicami.

Možni so tudi drugi zapleti, med njimi zožitve dihalnih poti na mestu kirurških povezav, krvavitve in težave s celjenjem.

Podatki Mednarodnega združenja za presaditve srca in pljuč kažejo, da po presaditvi prve tri mesece preživi približno 89 odstotkov bolnikov, eno leto po operaciji jih živi okoli 80 odstotkov, pet let po posegu približno 53 odstotkov, deset let po presaditvi pa še okoli 32 odstotkov bolnikov. To so med najnižjimi dolgoročnimi stopnjami preživetja med vsemi presaditvami organov.

Kljub temu zdravniki poudarjajo, da je kakovost življenja po uspešni presaditvi pogosto bistveno boljša. Mnogi bolniki po letih težkega dihanja ponovno normalno hodijo, potujejo, se ukvarjajo s športom in se vrnejo na delo.