Danny Glover je v oddaji Today z voditeljem Lesterjem Holtom razkril, da je leta 2022 dobil diagnozo Alzheimerjeve bolezni. "S tem lahko na nek način živim," je povedal zvezdnik filma Barva škrlata, ob tem pa dodal: "A sem prepričan, da ko bo bolezen napredovala, bo vse drugače."
79-letni igralec je pohvalil svojo družino in dejal, da mu vsi stojijo ob strani, z voditeljem pa je spregovorila tudi Gloverjeva hčerka Mandisa, ki je poudarila, da je zelo pomembno, da se oče sam odloča o tem, koliko svoje zasebne zgodbe bo delil in na kakšen način. "To je zelo pomembno in čas je za to. Kdaj, če ne zdaj, da govori zase? Pomembno je, saj ljudje sprašujejo, jaz pa nočem biti neiskrena in jim govoriti, da je vse v redu," je dejala.
Zvezdnik se je v intervjuju spominjal svoje dolge kariere in razkril, da je bil njegov najljubši projekt Prostori v srcu, kjer je igral s Sally Field. Mladim pa želi priučiti odnos do odgovornosti, kar bi bila njegova zapuščina, je še dejal. "Pravica je naša skupna odgovornost. Skozi življenje sem se od staršev naučil, da se ljudje lahko spremenijo. Postanejo arhitekti svojih sprememb," je dodal.
Glover je sicer v preteklosti odkrito govoril o svojih zdravstvenih težavah, med njimi tudi o bitki z epilepsijo. Prvi epileptični napad je doživel pri 15 letih, zdravila za bolezen pa je jemal dve desetletji. Pozneje se je naučil prepoznati znake, kdaj bi lahko prišlo do napada, zadnjega pa je doživel pred 35 leti.
Alzheimerjeva bolezen je napredujoča nevrodegenerativna motnja, ki je najpogostejši vzrok za demenco. Bolezen postopoma uničuje možganske celice, kar vodi v izgubo spomina, težave z govorom, zmedenost in spremembe v vedenju ter osebnosti. Ime je dobila po nemškem nevrologu Aloisu Alzheimerju, ki je leta 1906 prvi opisal spremembe v možganskem tkivu ženske, ki je umrla zaradi nepojasnjene duševne bolezni.
Epilepsija je kronična nevrološka bolezen, za katero so značilni ponavljajoči se epileptični napadi. Ti napadi so posledica nenadnih in nenormalnih električnih praznjenj v možganskih živčnih celicah. Napadi se lahko kažejo kot kratkotrajne izgube zavesti, nenadzorovani krči ali pa kot manj opazne spremembe v vedenju in zaznavanju. Čeprav epilepsija zahteva dolgotrajno zdravljenje, lahko mnogi bolniki z ustrezno terapijo živijo popolnoma normalno in aktivno življenje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.