Harry in Meghan v iskanju svobode: 'Lahko bi bilo drugače'

Zadnji teden sta svetovne medije večinoma polnili dve vsebini: koronavirus, ki je v zadnjem letu žal postal stalnica, ter seveda princ Harry in Meghan Markle. Pred dnevi sta namreč šokirala javnost z brutalno iskrenim intervjujem, ki sta ga imela z eno in edino Oprah Winfrey. Ta se je z njima pogovarjala o preprekah, na katere sta naletela v monarhiji, njunem odhodu iz kraljeve družine, selitvi v Združene države Amerike in otrocih. Poleg tega da je Harry delil veselo novico, da z Meghan pričakujeta deklico, pa je bil intervju šokanten predvsem za Britance in oboževalce britanske kraljeve družine.

Spomnimo: Meghan je povedala, da se je morala v času, ko je še živela v Londonu, velikokrat spoprijeti z rasizmom. Nekdo v družini naj bi se namreč na glas spraševal, kakšne polti bo najmlajši član kraljeve družine. Meghan, katere mama je temnopolta, oče pa svetlopolt, je znova postala žrtev rasizma. S tem se je soočala že od malega, dejstvo, da se bo morala soočati z rasizmom zoper še nerojenega otroka, pa jo je pustilo brez besed. Harryja je že od začetka njune zveze skrbelo, da bi Meghan čakala usoda, kakršna je doletela njegovo mamo, pokojno princeso Diano, zato je bil do nje vedno zelo zaščitniški. In prav smrt mame je bil tudi glavni vzrok, zakaj se je odločil zapustiti svojo družino in se z ženo preselil 'čez lužo'. Meghan se je v kraljevini počutila vedno bolj ujeto in zatrto, prosila pa je tudi za pomoč, saj so jo prevevale misli o samopoškodovanju. A žal je tudi tu naletela na zid. S kom se je o tem pogovarjala, ni povedala, dejala je le, da so ji na klic na pomoč odgovorili z besedami, da bi profesionalna pomoč (v obliki psihoterapije) pomenila črno piko za kraljevo družino in da si tega preprosto ne morejo privoščiti.

2016–2020: Kakšna je sploh njuna zgodba?

Kot sta zapisala avtorja knjige V iskanju svobode: Harry in Meghan ter snovanje sodobne kraljeve družine, Omid Scobie in Caroly Durand, je to neavtorizirana biografija, saj pravilo narekuje, da člani kraljeve družine ne smejo avtorizirati kakršne koli biografije ali sodelovati pri pisanju tovrstnega dela.

Avtorja na 366 straneh opisujeta zgodbo Harryja in Meghan od začetka do konca lanskega leta, ko sta se že preselila na drugo stran Atlantika. Pripoved se odvija med letoma 2016 in 2020 ter temelji na več kot dveh letih poročanja. Britanska novinarja, ki spadata med peščico izbranih in sta zadnjih nekaj let na turnejah po svetu spremljala Williama, Harryja in Kate, sta dva izmed redkih novinarjev, ki so imeli priložnost tudi sproščeno klepetati z mlajšo generacijo britanske kraljeve družine. Na začetku knjige tudi opisujeta manjše pripetljaje s potovanj, da bi s tem dokazala, kako blizu princema in njunim izbrankam sta v resnici bila.  

Meghan Markle je bila pridna študentka, vestna hči in predvsem aktivistka po srcu. Že od malega so jo prizadele krivice, ki se godijo nemočnim in drugačnim, zato je že v času osnovne šole iskala pravico za vse. Ko je bila stara pičlih enajst let, je že pokazala, kako močno voljo ima. Zmotil jo je namreč televizijski oglas za sredstvo za pomivanje posode, ki ga je krasil slogan 'Ženske po vsej Ameriki se borijo z zamaščenimi lonci in posodami'. Meghan je zmotilo, da poročajo samo o ženskah kot 'pomivalkah posode', zato je sklenila nekaj storiti. Podjetju, ki je proizvajalo sredstvo za pomivanje posode, je v pismu napisala, da je oglas zelo mačističen, hkrati pa je pisala takratni prvi dami ZDA, Hillary Clinton. In ne boste verjeli. Meghan je uspelo. Oglas so spremenili v 'ljudje po Ameriki', torej so odstranili seksistično konotacijo, Hillary pa je 11-letnici odpisala, da je nad njo in njeno vnemo navdušena. A ne le to – Meghan je otroški televizijski kanal povabil na intervju, da bi se z njo pogovorili o tematiki, ki jo je zmotila. In kot je ob branju knjige, je to tista prava Meghan. Nenehno se bori za pravice drugih in si pri tem želi blesteti. Prav zato so jo sošolci že v rosni mladosti označili za 'zlagano' – v svojih uspehih naj bi preveč uživala. In zdi se, da ji to (zlaganost) še danes marsikdo očita. Javnost je razdeljena na dva pola: nekateri so nad njo navdušeni, drugi ji ne verjamejo ničesar.

A prav zato sta se avtorja odločila napisati to biografijo. Z Meghan imata drugačno izkušnjo.  

Knjiga predstavi Meghanino zgodbo: njeno otroštvo, starše, ki so jo podpirali ne glede na vse, deklico, ki si je prizadevala spremeniti svet, in deklico, ki je sanjala o pravljičnem zaključku.

Na začetku sočasno spremljamo Meghanino in Harryjevo odraščanje, zato da bralec resnično začuti, da prihajata zakonca iz popolnoma različnih okolij. A ko se zapreta v svoj dom, ko sta obdana le s štirimi stenami, sta si več kot le simpatična. Harry in Meghan sta si globoko v srcu zelo podobna.

Srčna, čustvena in dobrodelno naravnana posameznika, ki si želita le malce miru pred mediji in paparaci, ki si želita, da bi bil mir merska enota, po kateri bi deloval svet, in posameznika, ki nenehno iščeta pravico.

Njuna ljubezenska zgodba je vse prej kot pravljična. Na začetku se je že zdelo tako. Preprosto ameriško dekle spozna britanskega princa. Zaljubita se na prvi pogled, se na tretjem zmenku odpravita na enotedenske počitnice v Afriki, se zaročita, poročita in dobita otroka. A njuna zgodba je veliko več kot to. Njuna pot je bila trnova in se še zdaleč ni končala. Zdi se celo, da sta si z zadnjim intervjujem izbrala težjo pot in ne lažjo pot. Oba sta poštena in odkritosrčna, želela pa sta si le, da bi ju svet razumel, da bi vedel, kaj sta prestajala in s čem se še vedno soočata.

'Lahko bi bilo drugače'

V uvodu knjige avtor Scobie pove, kako nostalgičen občutek ga je prevzel, ko se je v eni od dvoran Buckinghamske palače poslavljal od Meghan, potem ko sta se zakonca uradno poslovila od kraljeve družine in se odpravila novim (ameriškim) sanjam naproti. "Lahko bi bilo drugače," je Meghan rekla Omidu med objemom in s tem dala vedeti, da ji je žal, da se je njena britanska usoda končala, kot se je.  

Novinarja in avtorja biografije, ki je luč sveta v Veliki Britaniji ugledala pred nekaj meseci, v Sloveniji pa pred slabim tednom dni, sta pri pisanju uporabila kar nekaj zanesljivih virov blizu Harryju in Meghan. Govorila sta z njunimi pomočniki, osebjem iz palače, z njunimi prijatelji in drugimi. "Oba verjameva, da so pričujoče različice dogodkov resnične," v komentarju zapišeta avtorja in dodata, da sta objektivna novinarja, ki pišeta na podlagi dejstev: "Namen te knjige je bil opisati pravega Harryja in Meghan, par, ki ga pogosto nepravilno prikazujejo in je žrtev ljudi, ki se skušajo okoristiti z njim. Najin cilj je bil pogojen z željo predstaviti resnico o napačno predstavljenih zgodbah, ki so v kamen vklesane zgolj zato, ker so jih tolikokrat ponovili. Po zaslugi virom lahko tej knjigi podava to, kar misliva, da je resnična zgodba o vojvodi in vojvodinji Susseških."

A čeprav je knjiga odkrila tančico, ki zastira življenje Harryja in Meghan, se vseeno zdi, da ne bomo kraljeve družine nikoli v resnici razumeli ali je celo poznali. Institucija, kot je kraljeva družina, je preveč zapletena, da bi jo 'navaden človek' kar tako razumel s pomočjo nekaj neavtoriziranih biografij. Nikoli ne bomo vedeli, kaj se res dogaja za debelimi zidovi razkošnih domovanj in kako člani kraljeve družine reagirajo ob preprekah, spremembah in šokantnih razkritjih, kot je Meghanino pričevanje v intervjuju z Oprah. Žal obstaja strogo pravilo, da člani kraljeve družine ne smejo avtorizirati biografij, in prav to vsem nam onemogoča pravi vpogled v eno zgodovinsko najbolj zanimivih družin na svetu.