Jennifer Aniston o bolečem odnosu z mamo

49-letna igralka Jennifer Aniston je v intervjuju za revijo Elle spregovorila o težavnem otroštvu, predvsem zaradi odnosa z mamo Nancy Dow. Povedala je, da jo je prav to izoblikovalo v osebo, kakršna je danes. Igralka je dejala, da so se starši ločili v njenem zgodnjem otroštvu, in mama se je spremenila v čustveno izčrpavajočo osebo, ki ji je nenehno govorila: ''Ljubica, bolje moraš skrbeti sama zase, zakaj se vedno držiš tako kislo?'' Ker je bila tudi njena mama igralka, je na ta način poskušala prikriti lastno bolečino, kar je privedlo do tega, da je z vsemi izgovorjenimi besedami in storjenimi potezami Jennifer povzročila toliko bolečine, da je ta morala pozneje, kot pravi, obiskati številne terapevte, da se je osvobodila duševnega bremena. ''Vem, da je moja mama vse te stvari govorila, ker me je imela rada. Ni želela biti nesramna ali mi namerno povzročati bolečine. Mislim, da je to počela, ker je tudi sama rasla v takšnem čustvenem okolju,'' je dejala Jennifer.

Vse, kar je v fazi odraščanja doživela z mamo, je Anistonovi služilo kot zgled, kakšna oseba ne želi postati in česa v življenju ne želi prenesti na svoje potencialne potomce. Kljub vsemu je za mamino vedenje našla opravičilo: ''Moja mama je res zgrešila bistvo v najinem odnosu in mojem odraščanju. Mislim pa, da se je trudila po svojih najboljših močeh. Soočala se je s finančnimi težavami in dejstvom, da je ostala brez moža. Prepričana sem, da je bilo v obdobju 80 let biti mama samohranilka precej klavrno.''

Anistonova je priznala, da je bil občutek, ko je zapustila mamino hišo, resnično osvobajajoč in da so jo neprijetne izkušnje v domu, kjer je odraščala, pripeljale do  tega, da se je lahko bolje poglobila in razumela svojo nedavno vlogo Rosie v filmu Dumplin, ki je prav tako pričal o odnosu med mamo in hčerko.

Čeprav njeno otroštvo ni bilo najbolj srečno, je Jennifer dejala, da je danes srečna oseba: ''Zakaj sem srečna? Imam čudovito službo. Družino. Prijatelje. Nimam razloga, da ne bi bila srečna. Če bi se počutila drugače, bi se morala vprašati o lastnem vedenju in dojemanju vsega, kar imam.''