Klimtov portret prodali za več kot dvesto milijonov evrov

Za portret, ki ga je Gustav Klimt naslikal med letoma 1914 in 1916, se je na dražbi pri avkcijski hiši Sotheby's v New Yorku 20 minut potegovalo šest ponudnikov. Delo prikazuje hčer Klimtovega mecena, oblečeno v belo cesarsko obleko, ki stoji pred modro tapiserijo z azijskimi motivi.

Identitete kupca pri dražbeni hiši niso razkrili, poročajo tuje tiskovne agencije. Delo je denimo prehitelo portret igralke Marilyn Monroe ameriškega umetnika Andyja Warhola, ki so ga spomladi 2022 prodali na dražbi za približno 168 milijonov evrov.

Kot so pojasnili pri Sotheby's, so portreti iz Klimtovega ustvarjalnega vrhunca med letoma 1912 in 1917 izjemno redki, večina jih je v večjih muzejskih zbirkah. Slika, ki so jo ponudili na dražbi, je eden od le dveh naročenih portretov, ki sta ostala v zasebnih rokah.

Na dražbi so prodali še nekaj Klimtovih del, med drugim Cvetoči travnik za 74,3 milijona evrov in sliko Gozdno pobočje pri Unterach am Attersee (Waldabhang bei Unterach am Attersee) za 59 milijonov evrov. Za 24 lotov iz te zbirke so pridobili skupaj 455,4 milijona evrov.

Na še eni pomembni dražbi v torek so prodali tudi znamenito zlato straniščno školjko italijanskega umetnika Maurizia Cattelana. Za 10,4 milijona evrov jo je pridobila znana ameriška blagovna znamka, so sporočili iz Sotheby's.

Školjka je izdelana iz približno 101 kilograma 18-karatnega zlata, izklicno ceno pa so določili na podlagi cene zlata na dan dražbe. Školjko je na dražbi ponudil zasebni zbiratelj, ki jo je kupil leta 2017. Po pisanju ameriških medijev jo je imel v lasti zbiratelj Steve Cohen, lastnik bejzbolske ekipe New York Mets.

Provokativni italijanski umetnik Cattelan je izdelal dve različici školjke, obe je poimenoval Amerika. Ena je bila razstavljena v newyorškem muzeju Guggenheim, preden so jo leta 2019 ukradli iz palače Blenheim, rojstnega kraja Winstona Churchilla v Angliji, kjer je bila na izposoji.

Absolutni rekord med vsemi umetniškimi deli na dražbah sicer še vedno drži slika Salvator Mundi, ki jo pripisujejo renesančnemu mojstru Leonardu da Vinciju in so jo leta 2017 prodali za več kot 388 milijonov evrov.