Ob njeni stoletnici so v Filmskem muzeju ameriške filmske akademije odprli razstavo z naslovom Marilyn Monroe: Hollywood Icon. Razstava vključuje na stotine njenih predmetov, med drugim znano rožnato obleko, ki jo je nosila med ikoničnim nastopom skladbe Diamonds Are a Girl's Best Friend v filmu Nekateri so za vroče iz leta 1949.
V junijski program muzeja filmske akademije so uvrstili tudi projekcije njenih filmov, vključno s filmi Asfaltna džungla, Sedem let skomin in Neprilagojeni. Za vrhunce njene zvezdniške kariere, ki se je začela s filmom noir Niagara, veljata tudi komediji Billyja Wilderja Sedem let skomin in Nekateri so za vroče.
Dražbena hiša Julien's Auctions bo na dražbo postavila skoraj dvesto kosov, ki jih je Monroe imela v lasti. Poleg njenih osebnih predmetov, kot so ročno napisani recepti in njena prepoznavna šminka blagovne znamke Elizabeth Arden, bodo na prodaj tudi še njene neobjavljene fotografije in nedokončan kratki film Something's Got to Give.
Ob obletnici rojstva ji bodo v Kitajskem gledališču, kjer so skupaj ovekovečeni odtisi rok Monroe in njene soigralke v filmu Gospodje imajo raje plavolaske iz leta 1953 Jane Russell, bodo oboževalci zapeli pesem Vse najboljše, ki se navezuje na njeno slavno serenado predsedniku Johnu F. Kennedyju. Na mestu, ki velja za simbol zlate dobe Hollywooda, bodo postavili tudi sto vrtnic in torto.
1. junija 1926 rojena zvezdnica še danes velja za ključno osebnost popularne kulture. Od prvih pin-up fotografij, posnetih v času, ko je bila še mlada manekenka z imenom Norma Jeane, do njenega zadnjega intervjuja za revijo Life in ganljivih posnetkov, posnetih na plaži v Santa Monici leta 1962, je bila ena najbolj fotografiranih oseb na svetu.
Po težkem otroštvu, ki ga je preživela med sirotišnicami in rejniškimi družinami, se je poročila pri 16 letih. Prvi stik z zvezdništvom je imela leta 1944, ko je delala v proizvodnji in jih je obiskal fotograf z namenom fotografirati ženske, ki so med drugo svetovno vojno delale v tovarni. Kmalu zatem se je podala v svet manekenstva, se ločila od moža in si rjave lase pobarvala na platinasto blond ter s tem dosegla svoj ikonični videz.
Kot poroča spletni portal Deutsche Welle, Monroe danes ni vidna le kot seks simbol generacije, temveč velja tudi za pomembno figuro, ki predstavlja moč žensk v filmski industriji. Pomemben korak se je zgodil konec leta 1954, ko je ustanovila svojo produkcijsko hišo.
Avgusta 1962 je v starosti 36 let umrla zaradi prevelikega odmerka uspavalnih tablet v svojem domu v Brentwoodu.
Billy Wilder je bil eden najvplivnejših filmskih režiserjev, scenaristov in producentov v zgodovini Hollywooda. Bil je avstrijsko-ameriški filmski ustvarjalec, ki je v svoji dolgi karieri prejel številne nagrade oskar. Znan je bil po svojem ostrem, ciničnem humorju ter sposobnosti mojstrskega prehajanja med žanri, kot so komedija, drama in film noir. Njegova dela, vključno s filmi, v katerih je igrala Monroe, so postavila visoke standarde za scenaristično strukturo in dialoge v zlati dobi ameriškega filma.
Zlata doba Hollywooda se nanaša na obdobje od konca 20. let do začetka 60. let 20. stoletja, ko je ameriška filmska industrija doživela svoj največji razcvet. V tem času so prevladovali veliki studii, kot so MGM, Warner Bros in Paramount, ki so imeli pod nadzorom celoten proces ustvarjanja filmov, od produkcije do distribucije. To obdobje je znano po razvoju klasičnega hollywoodskega sloga pripovedovanja zgodb, ustvarjanju ikoničnih filmskih zvezd in visoki kakovosti tehnične produkcije, ki je zaznamovala svetovno kinematografijo.
Med drugo svetovno vojno, ko so bili moški na frontah, so ženske v ZDA v velikem številu vstopile v tovarne in industrijske obrate, da bi nadomestile delovno silo in podprle vojno proizvodnjo. Ta družbeni premik je bil ključen za spremembo percepcije ženske vloge v družbi. Marilyn Monroe je bila ena izmed teh delavk, ko jo je odkril fotograf, kar je bil eden prvih korakov v njeni karieri. Ta zgodovinski kontekst je pomemben, saj je simboliziral večjo neodvisnost žensk, ki so se morale dokazati v poklicih, ki so bili prej rezervirani izključno za moške.
Film noir je slog oziroma žanr kriminalnih filmov, ki je bil najbolj priljubljen v 40. in 50. letih 20. stoletja. Zanj so značilni temačno vzdušje, pesimističen pogled na svet, zapletene zgodbe o zločinu in moralno dvomljivi liki. Vizualno se ti filmi prepoznavajo po izraziti uporabi senc, visokem kontrastu med svetlobo in temo ter pogostih nočnih prizorih. Ti filmi pogosto raziskujejo teme korupcije, usodnosti in človeške šibkosti, kar je ustvarilo edinstven vizualni in pripovedni jezik v zgodovini filma.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.