Američana libanonskega rodu, ki že prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi poskusa Rushdiejevega umora, je porota tokrat poleg terorizma spoznala za krivega še drugih kaznivih dejanj, vključno s podpiranjem libanonske militantne skupine Hezbolah. Med preiskavo so na napadalčevem domu našli tudi gradivo te organizacije.
Hadi Matar se je "odločil svoje vrednote uskladiti s terorističnimi vrednotami iranskih voditeljev," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal zvezni tožilec Michael DiGiacomo. Kot je dodal, je obtoženec več mesecev načrtoval napad z nožem, v katerem je Salman Rushdie skoraj umrl in oslepel na eno oko. Po besedah DiGiacoma je brutalen napad na Rushdieja med mirnim dogodkom, na katerem je pisatelj nastopal, srhljiv opomnik na globalni doseg iranskega terorizma.
Obramba je na drugi strani trdila, da Matarjev napad ni bil motiviran s terorizmom, na avtorja pa tudi naslovila vprašanje, ali bi moral pričakovati negativne odzive na svoj po mnenju nekaterih kontroverzni roman Satanski stihi iz leta 1988. Rushdie je na sodišču odvrnil, da verjame, da na zatožni klopi ni njegova knjiga, ampak nekdo drug.
Večkrat nagrajeni v Indiji rojeni britanski avtor je na sojenju tudi opisal napad nanj ter zasluge, da je ostal pri življenju, pripisal gasilcu, ki mu je ob napadu nudil prvo pomoč, poroča britanski portal BBC. "Ležal sem na odru, okoli mene je bila ogromna luža krvi," je opisal. Na sodišču je tudi pokazal posledice napada in dodal, da je bil napadalčev nož le nekaj milimetrov stran od njegovih možganov.
Napad se je zgodil leta 2022 v newyorškem centru Chautauqua Institution med konferenco o svobodi govora. Takrat 24-letni Matar je skočil na oder in Rushdieja večkrat zabodel z rezilom, dolgim približno 15 centimetrov.
Napadalca je po navedbah tožilstva spodbudila fatva oziroma smrtna obsodba, ki jo je leta 1989 nad Rushdiejem razglasil iranski verski vodja ajatola Homeini. Fatvo je leta 2017 potrdil pokojni iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej, leta 2006 pa jo je podprl tudi vodja Hezbolaha Hasana Nasralaha.
Rushdie se je v letih po Homeinijevi fatvi večinoma skrival pred javnostjo, ko pa je Iran sporočil, da obsodbe ne bo skušal uveljaviti, se je začel svobodneje gibati. V Indiji rojeni Rushdie ima tudi ameriško državljanstvo, prvo desetletje po fatvi je živel v Londonu, zadnjih 20 let pa v New Yorku. Iran je zanikal povezavo z napadom na Rushdieja in takrat obenem sporočil, da si je pisatelj zanj kriv sam.
V začetku leta je izšel dokumentarni film, posnet po Rushdiejevemu delu Nož: premišljevanja po poskusu umora, ki opisuje napad leta 2022 in pisateljevo okrevanje po napadu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.