Norveška žaluje za kraljem Haraldom: kdo je bil pokojni monarh?

Norveška kraljeva družina in narod sta zavita v črnino po uradnem obvestilu palače v Oslu, da je v 90. letu starosti preminil kralj Harald V.. Monarh, ki je kraljestvu vladal celih 35 let, se je poslovil v petek zjutraj ob 6.35 po lokalnem času v nacionalni bolnici v Oslu.

Kralj je bil v zdravstveno oskrbo sprejet že pretekli teden zaradi zapletov pri zdravljenju redke krvne bolezni, njegovo stanje pa se je v zadnjih urah hitro poslabšalo. V bolnišnici so se od njega poslovili najožji člani kraljeve družine, medtem ko so se pred kraljevo palačo začeli zbirati užaloščeni državljani, ki so s polaganjem cvetja izkazali spoštovanje človeku, ki je več desetletij predstavljal stabilnost njihove domovine. "Njegovo veličanstvo je odšlo mirno, obkroženo z ljubeznijo najbližjih," je bilo navedeno v uradni izjavi palače.

Leta 1937 rojeni kralj je bil prvi princ, rojen na Norveškem od daljnega 14. stoletja. Prav zato, ker je bil tu rojen, so ga imeli rojaki še raje. Lahko bi se reklo, da mu je kraj rojstva odprl pot v srca ljudi že ob samem začetku njegove poti. Harald se je izkazal za monarha, ki je znal prepoznati potrebo po spremembah v zastarelih kraljevih strukturah. Pod njegovo vladavino je monarhija postala precej bolj transparentna, predvsem na področju osebnih financ in poročanja o zdravju družine, kar so pozdravili vsi družboslovci in analitiki.

Strokovnjak Ole-Jørgen Schulsrud-Hansen je poudaril, da je kraljeva vladavina prinesla močno egalitarno noto v norveško družbo. Poleg modernizacije protokola je bil Harald znan po svojem nagnjenju k športu in naravi, kar je značilna norveška lastnost, s katero se je poistovetilo tisoče rojakov.

Obdobje Haraldove vladavine je bilo polno vzponov in padcev. Na eni strani je stal kot simbol narodne enotnosti po grozljivem pokolu Breivika leta 2011, na drugi pa je moral navigirati skozi nevihte v svoji družini. Poleg osebnih bitk s Parkinsonovo boleznijo in boleznimi srca je 89-letnik nadzoroval odnose v palači med škandali, ki so vključevali princa Haakona in princeso Mette-Marit.

Tove Taalesen, dopisnica za Nettavisen, poudarja, da je bila njegova sposobnost ostati "človek" kljub kraljevskemu protokolu tisto, kar mu je kupilo zvestobo norveških src. Tudi ob soočanju s pravosodnimi organi zaradi dejanj vnuka ali vprašljivih znanstev kraljeve hiše se kralj nikoli ni popolnoma izoliral od svojega ljudstva, temveč je svojo ustavno vlogo opravljal brezhibno.

Zaključek kraljeve zgodbe se ne konča le z uradnim kronanjem njegovega naslednika, ampak z globokim osebnim žalovanjem. Kralj Harald je s svojo soprogo kraljico Sonjo stkal eno najmočnejših partnerstev v moderni zgodovini kraljevskih hiš. Skupaj sta vzgojila otroke, ki bodo zdaj nadaljevali njegovo reformatorsko pot. Kot ljubitelj morja in jadralec je pokojni monarh s seboj prinašal duh pustolovščine in odprtosti. Novi kralj Haakon bo moral zapolniti velike čevlje svojega očeta, ki je postavil nove standarde glede tega, kako se lahko monarhija v modernem svetu ohrani in cveti s pomočjo spoštovanja in vzajemne pripadnosti med prestolom in ulico.

Ob smrti kralja Haralda V. se je odzvala tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v imenu Slovenije norveški kraljevi družini in prebivalcem Norveške izrekla iskreno sožalje. "V imenu Slovencev v tem času globoke žalosti izrekam iskreno sožalje kraljevi družini in prebivalcem Norveške," je zapisala na družbenem omrežju X in dodala, da jo je kraljeva smrt globoko razžalostila. Tople besede je namenila tudi njegovemu nasledniku, novemu norveškemu kralju Haakonu VIII. "Naj ga vodijo moč, modrost in globok čut za služenje norveškemu ljudstvu," mu je zaželela.

Harald V. je imel vezi tudi s Slovenijo, ki jo je leta 2011 obiskal v okviru državniškega obiska. Leta 2019 pa je na Norveškem gostil takratnega slovenskega predsednika Boruta Pahorja in tedanjega premierja Mira Cerarja. Po kraljevi smrti so se s sožalnimi sporočili odzvali številni evropski kraljevi dvori, svetovni voditelji in papež Leon XIV.