Poleg uradnega imena je Haakon danes izbral geslo svoje vladavine, in sicer "Vse za Norveško", kar je bilo tudi geslo njegovega očeta, dedka in pradedka, je še sporočila vlada. Norveška kraljeva družina pa je medtem že delila uradni portret novega kralja.
Novi norveški kralj bo v naslednjih dneh moral zapriseči pred parlamentom, poročajo francoski mediji. V skladu z ustavo bo moral pred poslanci slovesno izjaviti: "Obljubljam in prisegam, da bom Kraljevini Norveški vladal v skladu z ustavo in zakoni, naj mi pri tem pomaga vsemogočni in vsevedni Bog."
Pri opravljanju kraljevih dolžnosti je Haakon tesno sodeloval z očetom, v zadnjih letih pa je zaradi Haraldovih zdravstvenih težav oziroma odsotnosti prevzel več odgovornosti.
Haakon se je rodil 20. julija 1973 kot drugi otrok kasnejšega kralja Haralda V. in kraljice Sonje. Ima dve leti starejšo sestro, princeso Märtho Louise, a je imel kot Haraldov prvi moški potomec pravico do nasledstva prestola. Leta 1990 je sicer prišlo do spremembe ustave, po kateri je pravica do nasledstva prestola prešla na prvorojenega otroka ne glede na spol.
Norveška prestolonaslednica je danes tako postala Haakonova prvorojenka, 22-letna princesa Ingrid Alexandra.
Podobno kot oče Harald se je tudi Haakon poročil z običajno državljanko, in sicer Mette-Marit Tjessem Hoiby. Novi kraljevi par ima poleg prestolonaslednice Ingrid Alexandre še sina, princa Sverreja Magnusa, Mette-Marit pa ima iz prejšnje zveze sina Mariusa Borga Hoibyja.
Medtem ko je Haakon kraljevi prestol podedoval avtomatično po smrti očeta, pa je Mette-Marit naziv kraljice prejela po odločitvi soproga. Tudi 53-letnica ima resne zdravstvene težave, saj se bori z redko obliko pljučne fibroze in je junija prestala presaditev pljuč.
Haakon vladavino začenja v času, ko norveški kraljevi dvor pretresajo škandali. Mette-Marit so v zagato spravile vezi s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom, zaradi česar se je že opravičila javnosti. Njen sin Marius pa je bil junija obsojen na štiri leta zapora zaradi dveh posilstev in 32 drugih obtožb. Na sodbo se je pritožil.
Po smrti kralja Haralda je norveška vlada danes razglasila obdobje žalovanja, ki bo trajalo do dne monarhovega pogreba, poroča britanski BBC. Kdaj bo pogreb, še ni znano.
Norveška cerkev je pozvala, naj danes med 12. in 13. uro v vseh cerkvah po državi zvonijo zvonovi v spomin na pokojnega kralja Haralda V., poroča nemška tiskovna agencija dpa. V njegovo čast je norveška vojska ob 12. uri po celotni državi izstrelila salve. Pred kraljevo palačo v Oslu se medtem danes zbirajo množice ljudi in odlagajo cvetje v spomin na Haralda, ki se je poslovil po 35 letih vladanja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.