Tuja scena

Odprtje filmskega festivala v San Sebastianu z zamudo zaradi protesta

San Sebastian, 20. 09. 2025 15.39 | Posodobljeno pred 4 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Filmski festival v San Sebastianu se je v petek začel s podelitvijo več nagrad, za življenjsko delo jo je dobila španska producentka Esther Garcia. A otvoritveno slovesnost so zamaknili za več kot uro, saj je na rdeči preprogi pred prireditvenim centrom Kursaal do 2000 ljudi s palestinskimi zastavami protestiralo proti izraelskim dejanjem v Gazi.

Pozivi protestnikov k "svobodni Palestini" so naleteli na podporo tudi v Kursaalu. Na fotografskem dogodku so številni gostje in zvezdniki pozirali s palestinskimi značkami in zastavami, med njimi sta bila tudi podpredsednica španske vlade Yolanda Diaz in minister za kulturo Ernest Urtasun.

Odprtje filmski festival v San Sebastianu z ogromno zamudo zaradi protesta
Odprtje filmski festival v San Sebastianu z ogromno zamudo zaradi protesta FOTO: Profimedia

Na začetku gala prireditve so voditelji govorili o izraelskem genocidu, ki ga je festival obsodil. Zvezdniki, ki so sodelovali na gala prireditvi, kot je kultni režiser Pedro Almodovar, so pozvali k prenehanju izraelskih dejanj, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Španska filmska producentka Esther Garcia je ob odprtju prejela nagrado festivala za življenjsko delo, Mednarodna zveza filmskih kritikov pa je brazilski drami Še vedno sem tukaj podelila prestižno nagrado Fipresci grand prix za najboljši film letošnjega leta.

Esther Garcia
Esther Garcia FOTO: Profimedia

Film, ki ga je režiral Walter Salles, pripoveduje resnično zgodbo matere petih otrok, katere mož, politik Rubens Paiva, je izginil med brazilsko vojaško diktaturo v letih od 1964 do 1985. Po oceni Mednarodne zveze filmskih kritikov je film presunljiv prikaz grozot nastajajoče diktature z intimne perspektive matere, ki se bori za preživetje in dostojanstvo svoje družine, ne da bi se zatekal k melodramatičnim prijemom.

Walter Salles
Walter Salles FOTO: Profimedia

Film Še vedno sem tukaj je svetovno premiero doživel leta 2024 na filmskem festivalu v Benetkah, kjer je osvojil zlatega leva za najboljši film in najboljši scenarij. Poleg številnih mednarodnih nagrad pa je drama marca lani osvojila tudi oskarja za najboljši mednarodni celovečerni film.

Garcia velja za eno ključnih osebnosti sodobne španske kinematografije. 69-letna Španka je sodelovala s priznanimi režiserji, kot so Fernando Trueba, Mariano Ozores in Gonzalo Suarez, preden je leta 1986 prevzela produkcijo Almodovarjevega filma Matador. Kot produkcijska vodja je imela osrednjo vlogo pri delu tega španskega oskarjevca. V karieri je podpisala več kot 90 filmov in serij, vključno s svetovnimi uspešnicami, kot sta Vse o moji materi in Vrni se. Na festivalu so ji podelili nagrado Donostia za življenjsko delo.

V 73. izdaji je festival odprla svetovna premiera argentinske drame režiserja Daniela Hendlerja 27 noches (27 noči), ki z ostrimi dialogi in subtilnim humorjem raziskuje teme, kot so staranje, svoboda in vprašanje avtonomije starejših. Je tudi eden od 17 tekmovalnih filmov, ki se potegujejo za zlato školjko, ki jo bodo podelili prihodnjo soboto. V tem delu tekmuje tudi celovečerni film Nehvaležna bitja slovenskega režiserja Olma Omerzuja, ki živi in dela na Češkem.

Veliko zanimanja sta s filmom The tigers (Los Tigres) požela tudi Barbara Lennie in Antonio de la Torre
Veliko zanimanja sta s filmom The tigers (Los Tigres) požela tudi Barbara Lennie in Antonio de la Torre FOTO: Profimedia

Poleg Cannesa, Berlina, Benetk in Locarna velja festival v severnošpanskem obalnem mestu za enega večjih filmskih dogodkov na svetu. Letos na njem pričakujejo imena, kot so Angelina Jolie, Jennifer Lawrence, Colin Farrell, Paul Dano, Matt Dillon in Juliette Binoche, ki bo prikazala svoj režijski prvenec, dokumentarec IN-I In Motion, v katerem je črpala iz svojih izkušenj iz plesno-gledališke predstave In-I, ki jo je pred leti ustvarila s koreografom Akramom Khanom.

POP IN
Si že prijavljen na vse naše e-novice?
KOMENTARJI (17)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

lokson
21. 09. 2025 08.23
+3
Banda indoktrinirana.
Victoria13
20. 09. 2025 21.32
+8
A ti Palestinci še ne bodo nehali? Kdo jih plačuje?
FlatyEric
20. 09. 2025 21.05
+9
Tako so zoprni s tem, da mi gredo vsi Palestinci vedno bolj na živce.
sh4dyl4dy
20. 09. 2025 21.10
+7
jedupančpil
20. 09. 2025 20.09
+11
tole je pa ze nadlegovanje
jedupančpil
20. 09. 2025 20.00
+13
pa soet ta jeftina palestina, a boste ze dal gmah?
kiropraktik
20. 09. 2025 19.55
+12
Palestinci so se razpadli po celem svetu! Kjer se pojavijo, so problemi!
Senzor
20. 09. 2025 19.28
+16
Te zastave so reklama za Hamas. Nobeno pobijanje ljudi ni dopustno. Med nedolžnim žrtvami se skrivajo hamasovi teroristi. Vodstvo pa uživa v Katarju.
mmickica
20. 09. 2025 18.03
+17
A smo se v Evropi???
jedupančpil
20. 09. 2025 20.08
+9
joc771
20. 09. 2025 17.40
+17
Nonie Darwish je odraščala v Gazi v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer pravi, da koncept miru ni bil nikoli omenjen. Namesto tega so bili otroci, vključno z njo, vzgojeni v duhu sovraštva in poveličevanja mučeništva. Trdi, da je bila indoktrinacija otrok z idejo “smrti kot mučenca” del vsakdanjega življenja, kar je po njenem mnenju vplivalo na trajno eskalacijo konflikta. “V šoli smo se učili sovraštva, maščevanja in povračila; mir nikoli ni bil možnost, beseda “mir” ni bila nikoli omenjena niti v mošeji. Vsak dan smo recitirali pesmi, v katerih smo si želeli umreti kot mučeniki, in videla sem dekleta, ki so ob tem jokala,” je delila svojo zgodbo. “Naš vrednostni sistem je bil narejen na podlagi “mentalitete žrtve”, ali smo žrtve ali pa umremo kot mučenci,” je dejala. V nadaljevanju je pojasnila, da ženske niso hodile v mošeje, a so prek radia ali televizije poslušale pridige, kjer so ob petkovih molitvah pogosto preklinjali Jude, kristjane in nevernike, imenovane “sovražniki Alaha”. “Sovraštvo je bilo normalizirano, saj se mi ni zdelo nenavadno ali nesveto,” je pojasnila. “22 arabskih držav je storilo vse, da bi Izraelu onemogočile obstoj, Arabske lige pa so zavračale integracijo Palestincev, jim odrekale državljanstvo, da bi problem ostal nerešen,” je dejala in dodala, da je kultura spodbujala žrtvovanje, da so matere javno izražale ponos, če so njihovi sinovi umrli za džihad, medtem ko so ženske, ki so si želele mir, veljale za manjvredne.
natas999
20. 09. 2025 16.18
+9
bb5a
20. 09. 2025 16.15
+14
Kje so vodni topovi, solzivci, gumjasti metki... sej se da razgnat te ljudi če se jih le hoče, problem je k se jih noče.
Kriplin
20. 09. 2025 16.13
+15
Tale palestinska barvna kombinacija je postala tako zlovešča kot marvična.
Slovenska pomlad
20. 09. 2025 15.56
-13
Sam pa sem tako ponosen, da SDS podpira genocid v Gazi.
assassin911
20. 09. 2025 16.03
+10
Verjetno si ponosen tudi na enega in edinega kandidata na volitvah svobode ki bo potonil naslednje leto.
joc771
20. 09. 2025 17.40
+8
Mosab Hasan Jusef je sin soustanovitelja Hamasa: Jusef je prepričan, da za napad na Izrael 7. oktobra letos ni odgovorna izključno teroristična organizacija Hamas, ampak je v ozadju Iran.