Če ne bomo ukrepali, nas čaka gospodarski, socialni, zdravstveni in okoljski kolaps

Z zaključkom Svetovnega ekonomskega foruma je zdaj na vrsti obdobje aktivnega delovanja. Zgolj za primerjavo: zasedanje leta 2019 je med drugim odprlo vprašanja s področja revščine, pravic žensk in pravic skupnosti LGBT – na vseh treh področjih pa so se po zasedanju zgodili tudi pomembni premiki. Forum je združil moči s Svetovno banko in Rdečim križem, da bi ustanovili skupino na visoki ravni za humanitarno vlaganje, da bi sprostili kapital zasebnega sektorja za naložbe v krhka gospodarstva. Kot del svojega prizadevanja za izboljšanje enakosti žensk je forum razširil nacionalne delovne skupine "Zapiranje vrzeli med spoloma" na osem držav: Argentino, Čile, Kolumbijo, Kostariko, Dominikansko republiko, Francijo, Panamo in Peru. Skupina mednarodnih podjetij je tvorila partnerstvo za globalno enakopravnost LGBT, podjetja pa so se zavezala, da bodo do leta 2020 v celotnem poslovanju po vsem svetu izvajala standarde predpisov Združenih narodov.

Tako kot lani, smo tudi na letošnjem zasedanju slišali številna pomembna in pereča vprašanja, ki bodo ostala aktualna v prihajajočih dneh, mesecih in letih. Kje stojimo danes, v katero smer korakamo in kaj lahko storimo za boljši jutri? Odgovori in napovedi pa – vse prej kot pozitivni. Največ pozornosti je bilo namenjene okoljski problematiki in analizam, ki so pokazale, kakšnemu življenju se lahko nadejamo v prihodnosti, če danes ne implementiramo nujnih ukrepov. Razprave o 'zelenem' življenju so odprle tudi nekatera pomembna vprašanja, na katera pa strokovnjaki zaenkrat niso ponudili enotnega odgovora. Če bi želeli zmanjšati količino fosilnih goriv, bi to obenem pomenilo smrt nekaterim industrijskim obratom, ki trenutno 'hranijo' več milijonov delavcev po vsem svetu. V katere panoge bi torej preusmerili vse prej kot zanemarljivo število potencialno brezposelnih delavcev, še ni znano. Joe Biden, politik in predsedniški kandidat ZDA, je na nedavnem obisku rudnikov premoga rudarjem dejal, da ''če so sposobni kopati premog več sto metrov pod zemljo, so se sposobni naučiti tudi programiranja.'' Delavci, ki se že leta in leta ukvarjajo z rudarjenjem, pa nad njegovim predlogom niso bili pretirano navdušeni. Svoje neodobravanje so argumentirali z mnenjem, da so mlajše generacije praktično rojene z znanjem programiranja in poznavanja tehnologije in da sami – tudi po doseženem znanju, na trgu dela ne bi bili dovolj konkurenčni.

O čem je torej tekla beseda na letošnjem zasedanju Davos?

Forum je bil enoten: svet ne more več čakati, da se razblini megla geopolitične in geoekonomske negotovosti. Če se odločimo, da bomo prebrodili sedanje obdobje (v upanju, da se bo svetovni sistem 'vrnil nazaj'), obstaja tveganje, da bodo manjkala ključna okna za reševanje perečih izzivov. Za ključna vprašanja, kot so gospodarstvo, okolje, tehnologija in javno zdravstvo, morajo zainteresirane strani najti načine za hitro in namensko delovanje v dinamičnem in pogosto neurejenem svetovnem okolju.

Gospodarstvo, napredek in politika

Močne gospodarske, demografske in tehnološke sile so tiste, ki oblikujejo novo razmerje moči. Rezultat pa je neurejena geopolitična krajina - država, ki vse bolj gleda na priložnosti in izzive z enostranske perspektive. Kar se je že zgodilo v zvezi z zavezniškimi strukturami in večstranskimi sistemi, ne drži več, saj države zdaj dvomijo o vrednosti dolgoletnih okvirjev, sprejemajo pa več nacionalnih stališč za zasledovanje posameznih programov ter ob tem tehtajo potencialne geopolitične posledice gospodarskega ločevanja.

"Globalizacija je šla predaleč, preveč smo zanemarili družbene faktorje in okolje. Prav tako globalizacija nikoli ne sme priti do točke, ko je ogrožen nacionalni mir. Brez socialne kohezije demokratični sistem ne more delovati," je povedal oče Svetovnega ekonomskega foruma Klaus Schwab.

Nedavno izdana poročila o globalnih tveganjih so opozorila na pritisk, pod katerim se je znašlo svetovno gospodarstvo. Slednje namreč zaradi makroekonomske krhkosti in finančne neenakosti upada. Ti pritiski so se v preteklem letu dodatno stopnjevali, kar je povečalo tveganje za gospodarsko stagnacijo. Stopnje denarnih in fiskalnih spodbud so nižje kot pred finančno krizo 2008–2009, kar ustvarja negotovost o tem, kako dobro bodo delovale proticiklične politike. Po raziskavi globalnega dojemanja ekonomskih tveganj so člani foruma kot največja tveganja v letu 2020 izpostavili gospodarska soočenja in domačo politično polarizacijo. Temnejši gospodarski obeti gredo z roko v roki z nezadovoljstvom državljanov nad gospodarskimi in političnimi sistemi, ki niso spodbudili napredka. Neodobravanje vladnih gospodarskih in socialnih vprašanj je sprožilo proteste po vsem svetu, kar bi lahko v tekočem letu še dodatno oslabilo sposobnost vlad, da odločno ukrepajo, če pride do nazadovanja. Brez ekonomske in socialne stabilnosti bi države lahko utrpele pomanjkanje finančnih virov, fiskalne marže, političnega kapitala ali socialne podpore, potrebne za soočanje s ključnimi svetovnimi tveganji.

Podnebne grožnje in pospešena izguba biotske raznolikosti

Podnebne spremembe se vrstijo hitreje, kot so mnogi pričakovali. Zadnjih pet let smo doživljali porast temperatur, zaradi česar so naravne katastrofe postale intenzivnejše in pogostejše. Spomnimo, lani smo bili priče ekstremnim vremenskim razmeram, ki pa v letošnjem letu ne pojenjajo. Alarmantno dejstvo je, da se bodo svetovne temperature proti koncu stoletja zvišale za vsaj 3 stopinje celzija – kar je dvakrat več, kot bi bilo, po besedah podnebnih strokovnjakov, sprejemljivo, da bi lahko preprečili najhujše gospodarske, socialne in okoljske posledice. Vplivi podnebnih sprememb bodo, če ne implementiramo potrebnih ukrepov, vključevali izgubo življenj, socialne in geopolitične napetosti ter negativne gospodarske učinke. Prvič v zgodovini opravljenih raziskav o dojemanju svetovnih tveganj prevladujejo okoljski dejavniki. Raziskava Svetovnega ekonomskega foruma je pokazala, da neuspeh ublažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje predstavlja tveganje številka ena po vplivu in številka dve po verjetnosti v naslednjih 10 letih. Člani Globalne skupnosti oblikovalcev (mlajši udeleženci foruma) kažejo še večjo zaskrbljenost in tako kratkoročno kot dolgoročno uvrščajo okoljska vprašanja kot glavno tveganje našemu planetu. Kot drugo najbolj vplivno in tretje najbolj verjetno tveganje je bila na forumu izpostavljena izguba biodiverzitete oziroma biotske raznovrstnosti. Analize so namreč pokazale, da je trenutna stopnja izumrtja živih vrst več deset do sto krat višja od povprečja v zadnjih 10 milijonih let – in se krepi. Izguba biotske raznovrstnosti bo imela kritične posledice za človeštvo: od propada prehranskih in zdravstvenih sistemov do motenj celotnih dobavnih verig.

Posledice digitalne fragmentacije

Več kot 50 odstotkov svetovne populacije preživlja čas na spletu, novih uporabnikov spleta pa je vsak dan približno en milijon. Kar dve tretjini svetovnega prebivalstva ima v lasti eno ali več mobilnih naprav. Medtem ko digitalna tehnologija prinaša ogromne gospodarske in družbene koristi večini svetovnega prebivalstva, vprašanja, kot so neenakomerni dostop do interneta, pomanjkanje globalne forme upravljanja tehnologije in kibernetska negotovost, predstavljajo veliko tveganje. Geopolitična in geoekonomska negotovost (vključno z možnostjo razdrobljenega kibernetskega prostora) ogroža uresničitev celotnega potenciala tehnologij naslednje generacije. Razpad informacijske infrastrukture so anketiranci na forumu ocenili kot šesto najbolj vplivno tveganje v letih do 2030.

Zdravstveni sistemi pod novimi pritiski

Zdravstveni sistemi po vsem svetu tvegajo, da bodo postali preživeti in neprilagojeni ter s tem neprimerni za prihajajoče obdobje. Nove ranljivosti, ki so posledica spreminjanja družbenih, okoljskih, demografskih in tehnoloških vzorcev, grozijo, da bodo odpravile številne pomembne koristi za zdravje in blaginjo, ki so jih zdravstveni sistemi podpirali v zadnjem stoletju. Srčno-žilne in duševne bolezni so nadomestile nalezljive bolezni, ki trenutno predstavljajo glavno tveganje umrljivosti svetovne populacije. Napredek v boju proti pandemijam spodkopava tudi pogosto oklevanje nad cepivi in odpornost nekaterih posameznikov na trenutna zdravila, zaradi česar je nalezljive bolezni tudi čedalje težje zatreti. Ob povečanju obstoječih tveganj za zdravje in nastanku novih, forum poziva k iskanju boljših in bolj vzdržnih rešitev ter sporoča, da pretekli uspehi človeštva pri premagovanju zdravstvenih izzivov niso zagotovilo za prihodnje rezultate.

Forum v Davosu smo spremljali s posebno serijo člankov. Preberite tudi:

'Globalizacija je šla predaleč'

'Preobrazba' kapitalizma: namesto delničarjev v središču skupnost?

Dvoličnost? Kako bo 'generacija enega klika' ohromila in onesnažila mesta.

Ali še lahko verjamemo svojim očem?

Plastični paradoks: brez materiala, ki duši svet, si težko predstavljamo življenje

Boj za okolje med aktivizmom in realnostjo: 'Rudarji, naučite se programirati'

Kaj imajo skupnega parni stroj, penicilin, atomska bomba in digitalizacija?

Če ne bomo 'pozdravili bolne Zemlje', grozijo višje cene in pomanjkanje hrane

Zanimiva dejstva o Davosu:

Davos pravzaprav ni Davos

Čeprav ga vsi imenujejo Davos, je januarsko srečanje pravzaprav vsakoletno srečanje Svetovnega ekonomskega foruma. Davos se imenuje švicarsko gorsko letovišče, kjer so udeleženci nastanjeni v času zasedanja.

Davos je več kot le konferenca

Svetovni ekonomski forum je neprofitna skupina z ambicioznim poslanstvom izboljšanja stanja sveta. Na njen se zvrstijo številni govori in analize: od napovedi svetovne ekonomije do obvladovanja stresa. V resnici večina ljudi tam ni le na zasedanjih, ampak se medsebojno tudi povezuje in mreži. Štirje dnevi v razmeroma majhnem prostoru omogočajo šefom podjetij, politikom in novinarjem veliko sestankov v kratkem času, kar pomeni, da se takrat tudi hitreje sklepajo dogovori o nadaljnih ukrepih.

Pogovori vodijo v aktivno delovanje

Ustanovitelj foruma Klaus Schwab je leta 1971 ustanovil letni forum za razpravo o globalnih praksah upravljanja. Zdaj ima Svetovni ekonomski forum precej širšo pristojnost, vendar kritiki trdijo, da je to še vedno samo 'pogovorna trgovina'. A če pogledamo dejstva: Severna in Južna Koreja sta se leta 1989 prvič srečali na ministrskem nivoju v Davosu, grški in makedonski premier pa sta se lani - prvič v sedmih letih soočila, s čimer sta si utrla pot do konca 27-letnega spora glede imena Makedonije.

Za svojo udeležbo (veliko) plačajo le podjetja

Edini udeleženci, ki plačajo za udeležbo na forumu, so podjetja, vsi ostali udeleženci pa so povabljeni brezplačno. Stroški za podjetja znašajo 27.000 švicarskih frankov oziroma 23.800 evrov na osebo. A to še ni vse. Udeleženci morajo biti tudi člani Svetovnega gospodarskega foruma. Glede na stopnjo članstva morajo posamezniki plačati od 60.000 do 600.000 švicarskih frankov na leto, s tem pa si zagotovijo mesto v tako imenovanem 'strateškem partnerstvu'. Vrhunski člani dobijo dostop do zasebnih sej s svojimi kolegi iz panoge in za razliko od drugih, ki ne plačajo članarine, dobijo tudi zasebni avto in šoferja.

Na zasedanju (še vedno) prevladujejo pripadniki moškega spola

V letih, odkar je Davos začel organizirati svoja letna srečanja, so moški močno presegali število žensk - kljub sistemu kvot, ki je velikim podjetjem narekoval, da mora eden od štirih moških pripeljati eno žensko. "Davos Man" je postal celo opis foruma in sinonim za stereotipne udeležence: močan in bogat elitni moški, za katerega mnogi vidijo, da ni v stiku z resničnim svetom. A stanje se v zadnjem času izboljšuje: letos je bilo tako kar 22 odstotkov udeležencev ženskega spola, s čimer se je število žensk na zasedanju od leta 2001 podvojilo.

Med udeleženci prevladuje starejša generacija

Povprečna starost udeležencev odraža tudi njihovo usposobljenost in veščine, ki so jih lahko pridobili le z leti: to je 54 let za moške in 49 za ženske. Seveda pa je tudi nekaj anomalij, ki so bile z letošnjim zasedanjem še bolj opazne. Vodstvo foruma je namreč prvič v zgodovini svojega delovanja na zasedanje povabilo tudi nekatere znane 'vplivneže oz. influencerje', da bi z njihovo pomočjo prek spletnih platform vsebino s foruma približali tudi mlajšim generacijam.