Kot so v sodnih dokumentih zapisali odvetniki Sabrine Carpenter, je pevka zaprosila za prepoved približevanja moškemu po imenu William Applegate, ki naj bi prejšnji mesec skušal vdreti v njeno hišo v Los Angelesu, nato pa se je še dvakrat vrnil. Kot so dodali, se 27-letnica boji za svojo varnost.
V priloženi podpisani izjavi je pevka zapisala: "Njegov vzorec zalezovanja, vdora v zasebnost in nadzora mi je povzročil veliko čustvenih pretresov. Ponaredil je nezaslišane in lažne dokumente, da ga pričakujem in se osebno poznava. To je popolna laž!" Dodala je, da se je v zadnjih tednih večkrat nepovabljen pojavil na njenem domu, skušal vdreti na posestvo, ko pa so ga zasačili varnostniki, ni želel oditi in je še naprej vztrajal, da pevko pozna in ga pričakuje.
Kot je zapisala, je 23. maja prek sosednjega dvorišča prišel do njenih vhodnih vrat in jih skušal odpreti, šele nato pa je pozvonil in ni želel oditi vse do prihoda policistov, ki so ga aretirali. Dodala je, da se je v manj kot 24 urah vrnil in več ur postopal pred njenim posestvom.
Zvezdnica je ob tem opozorila, da je to eden najbolj motečih vdorov v njeno zasebnost in občutek varnosti, ki jih je kdaj doživela, kot dokaz pa je priložila tudi posnetke varnostne kamere. Sodnik je njeni prošnji za začasno prepoved približevanja ugodil.
Začasna prepoved približevanja, pogosto imenovana tudi sodna odredba za zaščito, je pravni ukrep, ki ga izda sodišče z namenom zaščite žrtve pred nadlegovanjem, zalezovanjem ali fizičnim nasiljem. Z njo se osebi, ki povzroča težave, strogo prepove kakršen koli stik z žrtvijo, vključno s fizičnim približevanjem določenim lokacijam, kot so dom, delovno mesto ali šola, ter pogosto tudi prepove komuniciranje prek telefona, elektronske pošte ali družbenih omrežij.
Zalezovanje je vzorec vedenja, pri katerem oseba namerno in ponavljajoče se nadleguje, spremlja ali ustrahuje drugo osebo, kar pri žrtvi povzroča utemeljen strah za lastno varnost ali varnost njenih bližnjih. To vedenje lahko vključuje nenapovedane obiske, nezaželeno pošiljanje sporočil, zbiranje informacij o žrtvi ali celo ponarejanje dokumentov za ustvarjanje lažnega vtisa o osebnem odnosu. V mnogih pravnih sistemih je zalezovanje obravnavano kot resno kaznivo dejanje, saj globoko posega v človekovo dostojanstvo in duševno zdravje.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.