Oskar za Slovenijo: izjemen dosežek Jerneja Barbiča

Slovenec Jernej Barbič je sinoči prejel oskarja za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. "Pri akademiji, katere poslanstvo je, da slavi umetnost in inovativnost v filmskem ustvarjanju, smo počaščeni, da lahko priznamo izjemen prispevek letošnjih prejemnikov znanstvenih in tehničnih nagrad. Njihovo delo je močno spodbudilo napredek v industriji," sta pred podelitvijo sporočila izvršni direktor akademije Bill Kramer in predsednica akademije Janet Yang.

Dosežki, za katere se podeljujejo znanstvene in tehnične nagrade, pomembno prispevajo k procesu nastajanja filmov. Barbič, sicer univerzitetni profesor v Los Angelesu, kjer deluje na področju vizualnih efektov v filmu, je z ekipo, ki so jo sestavljali še Essex Edwards, James Jacobs, Crawford Doran in Andrew van Straten, oblikoval in razvil programsko opremo Ziva VFX.

Ziva VFX je profesionalno programsko orodje za ustvarjanje tridimenzionalnih likov – ljudi, živali in fantazijskih bitij – v filmski industriji. Barbič ga je z ekipo razvil v podjetju Živa Dynamics, ki ga je ustanovil pred desetimi leti. Uporabljena je bila v več kot 60 svetovno znanih filmih, kot so Garfield (2024), Godzilla in Kong: Novi imperij (2024), Aquaman in izgubljeno kraljestvo (2023), Venom 2 (2021), Stotnica Marvel (2019), Belline pasje dogodivščine (2019), Jumanji: Naslednja stopnja (2019) in Megalodon: Predator iz globin (2018).

Ime programske opreme izvira iz slovenskega ženskega imena Živa. Izbrano je bilo zato, ker prinaša jezikovno raznolikost in svežino v svet, kjer prevladujejo angleška imena. Programsko opremo je uporabljalo več kot 500 podjetij in preko 5000 umetnikov po vsem svetu, je še sporočil Barbič.

Profesor matematike na Univerzi Južne Kalifornije Barbič se je rodil na Primorskem in se pri 24 letih preselil v ZDA. S filmsko industrijo sodeluje že več kot 20 let. "V srednji šoli v Sloveniji sem sanjal o tem, da bi postal filmski režiser. A ker prihajam z obrobja države, iz Mosta na Soči, takrat nisem imel niti priložnosti niti mentorjev, ki bi mi to pot omogočili. Namesto tega sem študiral matematiko in računalništvo, a svoje mladostne ljubezni do filma nisem nikoli povsem opustil," je sporočil Barbič in dodal, da je del poklicne poti posvetil presečišču tehnologije in filma.

Tehnične oskarje ameriška filmska akademija podeljuje od leta 1931. Do leta 1972 so jih podeljevali skupaj z drugimi oskarji na osrednji prireditvi, nato pa so jih zaradi dolžine televizijskega prenosa prestavili na ločeno podelitev. Letos so oskarje podeljevali z zamudo zaradi požarov v Los Angelesu.

Leta 2002 je oskarja za najboljši tujejezični film prejel celovečerec Nikogaršnja zemlja, bosanskega scenarista in režiserja Danisa Tanovića, ki so ga skoraj v celoti, razen ene studijske scene, posneli v Sloveniji. Pri nastanku filma sta sodelovala tudi dva slovenska izvršna producenta in slovenski igralci. Film, v katerem glavno vlogo igra Branko Đurić Đuro, pripoveduje zgodbo dveh vojakov, Bosanca Čikija (Đurić) in Srba Nina (Rene Bitorajac), ki leta 1993 med vojno v BiH obtičita na ozemlju med dvema sovražnima stranema, na nikogaršnji zemlji.