Na ogled bo več kot 50 van Goghovih mojstrovin, obogatenih z videi, dokumenti, scenografskimi dodatki in dvema ikoničnima portretoma, ki sta prvič razstavljena skupaj: Gospod in Gospa Ginoux, bolj znana kot Arležana. Portretiranca sta bila lastnika kavarne v Arlesu, kamor je zahajal slikar, in leta 1890 ju je upodobil na dveh platnih, ki ju hranita muzej Kröller-Müller v Otterlu na Nizozemskem oziroma Narodna galerija v Rimu, pri kateri so si izposodili še eno veliko Van Goghovo delo z naslovom Vrtnar.
Razstava, ki jo kurirata Maria Teresa Benedetti in Francesca Villanti, je nastala v sodelovanju z muzejem Kröller-Müller iz Otterla. Dokumentira celotno slikarjevo ustvarjalno pot v štirih sklopih in v kronološkem vrstnem redu. Začenja jo njegovih prvih pet let delovanja, ko se je osredotočal na temačne pokrajine svoje mladosti in figure, predane delu na polju. V tem obdobju je Van Gogh upodabljal sejalce, pobiralce krompirja, drvarje in kmečke žene pri domačih opravilih.
Drugi sklop je posvečen njegovemu bivanju v Parizu med letoma 1886 in 1888, ko je vsrkaval umetniško klimo mesta in se povezal z umetniki, kot so Emile Bernard, Toulouse-Lautrec in Louis Anquetin. Tretji sklop je posvečen Arlesu in njegovi vrnitvi k izbiranju barv, zadnji sklop pa se nanaša na obdobje, ko se je prostovoljno umaknil v psihiatrično bolnišnico, preden je leta 1890 storil samomor pri svojih 37 letih.
Tako kot mnogi veliki umetniki tudi njegovo delo v času njegovega življenja ni bilo razumljeno, vendar je danes eden najbolj znanih umetnikov na svetu, ikona v umetnostni zgodovini in priljubljen pri širši javnosti.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.