Nagrado žirije je na nocojšnji slovesnosti prejel Das geträumte Abenteuer (Sanjska pustolovščina), ki ga je režirala nemška režiserka Valeska Grisebach.
Nagrado za najboljšo režijo je žirija namenila režiserjema filma La bola negra (Črna krogla) Javierju Calvu in Javierju Ambrossiju ter poljskemu režiserju Pawlu Pawlikowskem za film Vaterland (Očetnjava).
Nagrado za najboljšo žensko vlogo sta prejeli Virginie Efira in Tao Okamato za film All of a Sudden (Nenadoma) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija.
Nagrado za najboljšo moško vlogo sta prejela Emmanuel Macchia in Valentin Campagne za vlogi mladih vojakov med prvo svetovno vojno v filmu Coward (Strahopetec) režiserja Lukasa Dhonta.
Žiriji je letos predsedoval južnokorejski filmski ustvarjalec Park Chan-wook.
Zlata palma
Med favoriti za nagrad je bil sicer tudi film Vaterland (Očetnjava) poljskega režiserja Pawla Pawlikowskega. Črno-beli film prepleta politično zgodovino in intimni odnos med očetom in hčerko, pisateljem Thomasom Mannom in njegovo hčerko Eriko, ki potujeta od Frankfurta do Weimarja po domovini, ki je leta 1949 v ruševinah. Revija Deadline je film označila za "vzor umetniške discipline".
Številne kritike je prepričal tudi film All of a Sudden (Nenadoma) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija. Tih in meditativen film pripoveduje o direktorici doma za ostarele v Parizu, ki želi uvesti novo metodo oskrbe, a naleti na odpor. Ko spozna japonsko umetnico, ki umira za rakom, se med ženskama razvije globoka vez.
Družbenokritični triler Minotaur (Minotaver) v Franciji živečega ruskega režiserja Andreja Zvjaginceva je prav tako naredil močan vtis v Cannesu. Ljubezenski trikotnik iz filma Nezvesta Claudea Chabrola je Zvjagincev prestavil v Rusijo in v leto 2022. A Chabrolov ljubezenski zaplet je pri Zvjagincevu le ozadje za prikaz sodobne Rusije, s katerim razgali delovanje njene politične in gospodarske nomenklature, najvišjih slojev družbe v posebnem trenutku, ob napadu na Ukrajino.
Veliko pozornosti pa je požel prav film Fjord romunskega režiserja Cristiana Mungiuja. Mungiu v filmu nastavi ogledalo sodobni družbi s prikazom dveh skrajnosti – ultrakonservativne protestantske družine, ki se iz Romunije preseli na Norveško, in angažirane družbeno podprte nevladne skupine, ki skrbi za zaščito otrok pred nasiljem staršev.
Lani je zlato palmo prejel film Preprosta nesreča iranskega režiserja Džafarja Panahija.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.