Tuja scena

Skrušena žena Oliverja Dragojevića: Nisem se utegnila posloviti od njega

Zagreb, 28. 08. 2018 08.29 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vesna Dragojević, žena pokojnega Oliverja Dragojevića, je v iskreni izpovedi priznala, da se še ni navadila, da je njen mož umrl: ''Vedela sem, kaj se z njim dogaja, a na slovo nisem bila pripravljena.''

Vesna Dragojević, žena legendarnega glasbenika Oliverja Dragojevića, ki je pred tedni izgubil bitko z rakom pljuč, je v iskrenem intervjuju za hrvaški spletni portal 24sata.hr priznala, da na slovo, čeprav so bili seznanjeni z njegovim zdravstvenim stanjem, nikakor niso bili pripravljeni.

Oliver je pri 71 letih izgubil bitko z rakom pljuč
Oliver je pri 71 letih izgubil bitko z rakom pljuč FOTO: Profimedia

Oliver se je boril z boleznijo raka pljuč in po številnih kemoterapijah in intenzivnem zdravljenju umrl pri 71 letih. Vesna je skrušeno priznala: ''Človek počasi ugaša, veste ... Ni tako, da bi nekaj povedal in potem umrl. Ne obstaja takšna stvar, kot je končno slovo. Ne veš, kdaj bo nastopil konec ... ''

Zaradi bolezni se je Oliver umaknil v zasebnost Vele Luke, pred tem pa je nastopil na koncertu v Splitu, ki je bil posvečen prav borbi proti tumorju. Zaradi slabega počutja je moral odpovedati dva večja koncerta v areni Spaladium, ki sta sovpadala z njegovim 70. rojstnim dnem. Na terapije je hodil v Split, praznike, kot sta božič in novo leto, pa je preživel v zavetju varnega doma in obkrožen z družinskimi člani. Vesna je ob tem dodala, da je bil njegov najljubši film Forrest Gump in da je užival ob gledanju nogometnih tekem Lige prvakov, navijal pa je za Barcelono. Zadnji mesec svojega življenja je preživel v splitski bolnišnici.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Vesna o tem težkem obdobju in Oliverjevih zadnjih minutah pripoveduje: ''Zadnje dni sploh ni govoril ... Samo spal je. Do samega konca je bil velik optimist. Cele dneve smo preživljali v bolnišnici in bili ob njem v upanju, da se bo zbudil in zbral več moči za pogovor ... Kuhala sem mu kosilo in ga hranila. To je bilo pravzaprav največ, kar smo v tistem trenutku lahko storili. Predvajali smo mu pesmi, ki jih je tako rad poslušal. Vsi smo se vedli, kot da se ne bo zgodilo nič slabega. V njegovem počutju so bila velika nihanja: po rahlem izboljšanju je sledilo poslabšanje, potem znova izboljšanje in še hujše poslabšanje ... Nikoli se nismo dotaknili teme, da bi utegnil kmalu nastopiti konec vsega tega. O tem nismo govorili. Bili smo res enotna in povezana družina in Oliver je bil miren, ker je vedel, da nas zapušča v takšnem duhu.''

  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou
  • Kou Kou

KOMENTARJI (23)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Bourne
28. 08. 2018 15.24
-8
To je se en konstrukt nase druzbe in medijev, kjer se promovira vecno mladost in lepoto, neumrljivost, cudezna zdravila. Ko pride terminalna faza, je konec in o tem zdravniki svojce poucijo. Zamudijo tisti, ki se nocejo sprijazniti z realnostjo.
Lev07
28. 08. 2018 15.39
+8
hladnajesen
28. 08. 2018 12.26
+66
Na smrt nismo nikoli dovolj pripravljeni! Kljub težkim diagnozam, še vedno upamo, da se bo zgodil čudež in da smrt ne bo prišla. Ampak pride. In vedno pride prezgodaj. Nobenemu ne privoščim, da ga doleti ta huda bolezen, ne njemu, ne kateremu izmed družinskih članov. Sem dala to kar nekajkrat skozi.
dr.Megla
28. 08. 2018 12.21
+24
Leti Pape pokraj galeba, leti, leti. . . .
korintos23
28. 08. 2018 11.58
+54
Dva enaka primera v družini, tega nikomur ne privoščim!
Voyager3000
28. 08. 2018 11.01
-29
Obstajala je pot tudi za njega, ampak on se je odločil drugače. Rezultata 100 % res ni bilo, vendar je imel možnost nekajkrat več. Tukaj se uradna medicina z visokimi in dragimi kemoterapijami konča.
Abica
28. 08. 2018 11.06
+37
Mislim, da konopljine in druge kapljice pri raku pac ne pomagajo, vsaj ne k ozdravitvi. Zal, bilo bi pa lepo.
Voyager3000
28. 08. 2018 11.07
-14
Kakšba konoplja. To ni celično zdravilo, kot ni kemotetapija.
Abica
28. 08. 2018 11.27
+23
No, govoris o neuradni medicini, tezko iz tvojega zapisa kdo dojame, na kaj ciljas.
korintos23
28. 08. 2018 11.59
+33
Venera, obstaja ja, pekel ali nebesa! Tudi zdravniki in milijarderji umirajo, pa so poskusili vse. Ko pride čas pač pride, bodi pripravljena nanj .
Voyager3000
28. 08. 2018 12.43
-15
Obstaja zdravilo, malo poglejte na internet. Kubansko je, samo ni v prosti prodaji.
Abica
28. 08. 2018 13.11
+18
Boris Misja
28. 08. 2018 21.39
+3
sam sem izgubil oeta za rakom na pljuih zato bolezen zelo dobro poznam . Za to bolezen ne obstaja zdravila ker tu ni kaj zdraviti , pljuni mesicki so ali jih pa ni in pri tej bolezni zginejo
luna.3
28. 08. 2018 10.58
+46
Tudi nas je doletela taka usoda. Sočustvujemo z njimi in vsemi, ki jih doleti slovo od ljubljene osebe. Naj počivajo v miru!
chani
28. 08. 2018 10.53
+23
Vse to kar je povedala smo nazalost enako imeli. Edina dobra stvar v vsem temu je to da niso meli bolecin.
stajerc3
28. 08. 2018 10.46
+38
uh tudi sam imam takšno izkušnjo še zdaj boli po vseh teh letih
Abica
28. 08. 2018 10.28
+68
Res je, kar je napisano v drugih komentarjih. Sicer po smrti potem vsi govorijo, kako se mu je videlo, da je bil slab, shujsan itd, ampak domaci to dojemajo drugace, ker so skoz skupaj in clovek pocasi hira. Tudi jaz se nisem poslovila od oceta, en dan je umrl.... Nisem mislila, da je ze tako dalec.
Uporabnik1385495
28. 08. 2018 09.51
+105
Kfor ima izkusnjo umiranja svojca zaradi dolgotrajne bolezni,ve,kako je.Zelo tezko.In ne,nikoli nisi pripravljen.
anakondabox
28. 08. 2018 09.31
+134
Hudo je, zelo hudo, posebej v zadnjih tednih, ko ne more več jesti, piti, požirati. Človek je že v napol halucinatornem stanju, ne zaveda se več sebe, niti okolice. Ko mi je umiral oče, sem odprla okno, da je dušica svobodo šla v nebo, telo-lupina, ki ni bil več moj ata, pa je ostalo. #RIP
Hellsrael
28. 08. 2018 10.51
+12
Lev07
28. 08. 2018 09.13
+133
Mislim, da na slovo, pa če je še tako huda bolezen, nisi nikoli pripravljen.
KVAJSTABO
28. 08. 2018 11.06
+19
Res je... Čeprav se tega zavedaš, vedno računaš, da mogoče obstaja čudež... Bolezen ne sprasuje koliko si star... Nekako, če clovek pomisli, da so 70+ kljub vsemu lepe leta... bila bi srečna, če bi zdržal vsaj do 55... Kljub diagnozi in prognozi zdravnikov (so pa kruti... na koncu ti enostavno reče, da krvi ne bodo več dajali ker je brez veze :" 14 dni..."). Simptomi niso kazali na hiter konec.... Kruta resnica pride in je treba nekako naprej... vsak dan posebej...
KVAJSTABO
28. 08. 2018 16.39
+7
Tisti, ki dajete - (minuse) vam želim, da bi bili, vi in vaši sorodniki zdravi in čili in, da nebi takšnih travm prenašali v svojem življenju... Ko ti umre ljubljena oseba, kruta resnica je, da tudi del tebe umre....in se sprašuješ vedno znova: "ZAKAJ"...