V 96. letu starosti je v nedeljo umrl ameriški igralec Robert Duvall. "Včeraj smo se poslovili od mojega ljubljenega moža, dragega prijatelja in enega največjih igralcev našega časa. Bob je mirno umrl doma. Za svet je bil igralec, nagrajen z oskarjem, režiser, pripovedovalec zgodb. Zame je bil preprosto vse," je danes sporočila njegova žena Luciana Duvall. Dodala je, da je bila njegova strast do poklica enakovredna le njegovi "globoki ljubezni do likov, odličnih obrokov in družabnosti."
Robert Duvall se je rodil v San Diegu v Kaliforniji. Študiral je na kolidžu Principia v Illinoisu, med korejsko vojno pa je služil v ameriški vojski. Po odsluženem vojaškem roku se je preselil v New York, kjer je študiral igro pri slovitem Sanfordu Meisnerju, v razredu pa sta mu družbo med drugimi delala Dustin Hoffman in Gene Hackman. Da je lahko v mestu, ki nikoli ne spi, preživel, si je denar med drugim služil kot poštni uslužbenec.
Kariero je začel na gledaliških odrih, širšo prepoznavnost pa mu je leta 1962 prinesla manjša, a pomembna vloga Arthurja "Booja" Radleyja v filmu Ne ubijaj slavca. Med sam vrh ga je nato leta 1972 izstrelila vloga v filmu Francisa Forda Coppole Boter, kjer je upodobil družinskega svetovalca družine Corleone. Za vlogo v filmu je prejel svojo prvo od skupno sedmih nominacij za oskarja, dve leti pozneje pa je oboževalce uspešnice s svojim likom navdušil tudi v nadaljevanju.
Svojega prvega oskarja je prejel leta 1983 za vlogo propadlega pevca kantrija v filmu Nežno usmiljenje (Tender Mercies), v katerem je pesmi odpel kar sam. Nominacije za oskarja si je med drugim prislužil tudi za upodobitev strogega marinca v družinski drami Veliki Santini (The Great Santini) ter za vlogo podpolkovnika Kilgora v vietnamskem epu Apokalipsa zdaj. V slednjem je znova sodeloval z režiserjem Coppolo.
V tretjem delu uspešnice Boter ni nastopil: srž spora honorar
Pokojni zvezdnik pa nato leta 1990 ni nastopil v filmu Boter 3, saj se mu s slovitim režiserjem ni uspelo dogovoriti glede honorarja. Do spora naj bi prišlo zaradi različnih honorarjev. Zvezdnik filma Al Pacino naj bi prejel kar petkrat višje plačilo od zneska, ki so ga ponudili Duvallu, kar je označil za povsem nesprejemljivo. V intervjuju z Larryjem Kingom je dejal, da je šlo povsem za načelno odločitev. Velik pečat je pustil tudi s svojimi vlogami v filmih, kot sta M. A. S. H. (1970) in Orel je pristal (1976).
