Osrednja tema letošnjega umetnostnega bienala je V molovskih tonskih načinih. Naslov se naslanja na razpoloženje v glasbi, v kateri moli veljajo za mračne, otožne ali melanholične, s tem pa vabi v raziskovanje sodobne umetnosti.
Kot prvi Afričanki so vlogo kuratorke za letošnji bienale zaupali kamerunsko-švicarski kuratorki Koyi Kouoh, ki si je ustvarila ime s povezovanjem mednarodnega umetniškega sveta z umetniki in ustanovami iz Afrike in globalnega juga. Lani je nenadoma umrla in svoji petčlanski kuratorski ekipi zapustila seznam umetnikov ter osrednjo temo razstave.
V Vrtovih je tako poleg paviljonov nekaterih držav na ogled razstava V molovskih tonskih načinih z deli 110 povabljenih umetnikov, umetniških parov, kolektivov in organizacij, ki prihajajo iz različnih geografskih območij in regij. Kuratorka je pri tem posebno pozornost namenila medsebojnim povezavam, sorodnostim ter stičnim točkam med umetniškimi praksami, tudi če so te med seboj zelo oddaljene, je zapisano na spletni strani beneškega bienala.
Na bienalu se poleg tega predstavlja še sto držav; v Vrtovih, kjer se predstavlja 29 držav, v Arzenalu, kjer je poleg slovenskega še 24 nacionalnih paviljonov, in v središču Benetk s kar 46 predstavitvami. Letos prvič na bienalu sodeluje sedem držav: Gvineja, Ekvatorialna Gvineja, Nauru, Katar, Sierra Leone, Somalija in Vietnam. Salvador pa ima prvič lastni paviljon.
Slovenija se na beneškem umetnostnem bienalu samostojno predstavlja vse od osamosvojitve leta 1991. Letos s projektom Zvočna sled nevidne hiše, ki temelji na malo znani epizodi evropske zgodovine: začasni leseni džamiji, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska v Logu pod Mangartom blizu slovenske severozahodne meje. Namenjena je bila bošnjaškim vojakom, ki so se med prvo svetovno vojno borili na soški fronti, delovala pa je kot del vojaške infrastrukture cesarstva.
Projekt, ki ga je kurirala Nataša Petrešin-Bachelez, pripravila pa skupina Nonument Group, ki jo sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec, preoblikuje pozabljeno arhitekturno sled v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka zgodovine.
Za razliko od minulih let bodo letos zlata leva za najboljšega udeleženca letošnje osrednje razstave in najboljši nacionalni paviljon izbrali obiskovalci sami, podelitev pa bo namesto na prvi dan odprtja za splošno javnost šele zadnji dan bienala.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.