Po pisanju spletnega portala Art Daily je umetnostni kritik iz 19. stoletja John Ruskin triptih Frari opisal kot eno od "najboljših slik na svetu". Delo priča o izjemno prefinjeni Bellinijevi slikarski tehniki in njegovi sposobnosti psihološke karakterizacije likov. Nagrobna plošča Franceschine Tron je še danes ohranjena v kapeli in na njej je mogoče prebrati imena naročnikov, njenih sinov Nicoloja, Benedetta in Marca Pesaroja.
Triptih se je do danes ohranil skupaj z izvirnim, bogato izrezljanim in pozlačenim gotskim okvirjem. Na zadnji strani okvirja sta dva napisa – eden navaja ime obrtnika, ki ga je izrezljal, Jacopo da Faenza, drugi pa datum, ko je bila slika nameščena nad oltarjem, in sicer 15. februar 1489. Na sprednji strani osrednjega panela je tretji napis, ki na podstavku med dvema igrivima keruboma navaja ime slikarja in datum nastanka dela: IOANNES BELLINVS F(ECIT) 1488.
Bellini je v osrednjem delu naslikal Marijo z Jezusom v naročju. Svetniki, po katerih so poimenovani Franceschinini trije sinovi in mož – Nikolaj iz Barija in Peter ter Benedikt in Marko – so upodobljeni na krilih triptiha.
Skoraj 35 let po restavratorskem posegu leta 1990 je bil triptih predmet nove raziskave, ki je potekala v letih 2023 in 2024. Obsegala je podroben vizualni pregled, neinvazivne diagnostične analize ter arhivsko raziskavo, z njo pa so želeli oceniti stanje umetnine in hkrati osvetliti zgodovino restavriranja.
Preiskava je med drugim razkrila tudi številne stare doslikave, ponekod so vidne tudi poškodbe lesnih črvov, ki so jih reševali že med prejšnjimi restavratorskimi posegi. Stranske plošče so v podobnem stanju. S konzervatorskimi postopki bodo stabilizirali barvne sloje in zmanjšali površinske premaze ter tako slikovno površino naredili berljivejšo.
Bellini (1430–1516) se je rodil v Benetkah. Bil je član znane slikarske družine, njegov oče je bil Jacopo Bellini, njegov brat Gentile Bellini in njegov svak Mantegna. Učil se je pri očetu in Mantegni.
Velja za začetnika in enega glavnih predstavnikov beneškega renesančnega slikarstva. Prvi je začel uporabljati barvo kot glavno izrazno sredstvo. Imel je pretanjen občutek za barvne odtenke in svetlobo. Mojstrsko je znal upodabljati psihološka stanja in osrednji motiv povezati s pejsažem. Do popolnosti je razvil tehniko oljnega slikarstva.
John Ruskin (1819–1900) je bil eden najvplivnejših angleških umetnostnih kritikov, pisateljev in družbenih mislecev viktorijanske dobe. Bil je strasten zagovornik umetnosti, ki je poudarjal povezavo med moralno integriteto umetnika in kakovostjo njegovega dela. Njegovi spisi o arhitekturi in slikarstvu, zlasti o beneški umetnosti, so močno oblikovali estetske vrednote 19. stoletja. Ruskin je verjel, da mora umetnost odražati naravo in resnico, zato je s svojimi analizami pomagal ponovno ovrednotiti pomen srednjeveških in zgodnjerenesančnih mojstrov, ki so bili pred tem pogosto spregledani.
Triptih je specifična oblika umetniškega dela, ki je sestavljeno iz treh plošč ali delov, ki so med seboj povezani s tečaji. Osrednja plošča je običajno največja in vsebuje glavni motiv, medtem ko sta stranski krili manjši in se lahko zapreta čez osrednji del. V zgodovini krščanske umetnosti so triptihe najpogosteje uporabljali kot oltarne nastavke v cerkvah. Ta oblika je bila izjemno praktična, saj je omogočala, da se umetnina zapre za zaščito med obdobjem, ko ni bilo bogoslužja, hkrati pa je z odpiranjem kril ob praznikih ustvarila dramatičen vizualni učinek za vernike.
Beneška renesansa je umetnostno obdobje, ki se je razvilo v Benetkah med 15. in 16. stoletjem. Za razliko od florentinske renesanse, ki je dajala velik poudarek na 'disegno' oziroma risbo, natančne obrise in linearno perspektivo, so beneški umetniki, kot je bil Giovanni Bellini, dali prednost 'coloritu' oziroma barvi. Zaradi vlažnega podnebja v Benetkah, ki ni bilo primerno za freske, so beneški slikarji raje slikali na platno z oljnimi barvami. To jim je omogočilo razvijanje bogatih, toplih barvnih tonov, mehkih prehodov svetlobe in senc ter izjemno atmosferično globino, ki je postala prepoznavni znak beneške šole.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.