V Londonu spominsko obeležje slavnemu avstrijskemu pisatelju

Slavni avstrijski pisatelj Stefan Zweig je v stanovanju številka 71 v ulici Hallam 49 prebival tri leta. "Stefan Zweig 1881-1942, avstrijski pisatelj, je živel v stanovanju 71, 1936-1939," piše na plošči, ki so jo postavili pod okriljem organizacije English Heritage, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ploščo so namestili v okviru programa Blue Plaques, v okviru katerega si v Združenem kraljestvu prizadevajo počastiti povezave med pomembnimi osebnostmi in stavbami, v katerih so ti posamezniki živeli in delovali.

Zweiga so sodobni bralci večinoma pozabili, a v svojem času je bil pomembna literarna osebnost in med najbolj prevajanimi avtorji na svetu. Njegovo življenje in delo je bilo tudi navdih za film Grand Budapest Hotel režiserja Wesa Andersona iz leta 2014.

Naslov, na katerem je prebival, je bil vključen v tajni seznam, ki je vseboval imena približno 2800 politikov, pisateljev, znanstvenikov, beguncev, novinarjev in drugih, ki so veljali za sovražnike nacističnega režima. V primeru invazije na Veliko Britanijo bi bil pisatelj med najvidnejšimi tarčami t. i. "črne knjige" nacistov.

Kot je povedala zgodovinarka Susan Skedd, je Zweigovo duševno stanje med bivanjem v Londonu, kjer je živel tudi na več drugih naslovih, nihalo. "Njegova pisma govorijo o tem, koliko tolažbe dobiva iz Londona, a dejstvo, da Britancev vojna na splošno ne moti, ga jezi," je navedla. Po njenih besedah ga je zbiranje gradiva za svojo avtobiografijo Včerajšnji svet spodbudilo tudi k razmišljanju o izgubljenem svetu preteklega življenja na Dunaju, ki ga je zapustil leta 1933.

V času, ko je živel v ulici Hallam, je Zweig napisal in objavil roman Nestrpnost srca, med njegovimi deli pa sta tudi Neznankino pismo in 24 ur v življenju ženske, ki sta bili prevedeni v številne jezike. Septembra 1939, ko je v Evropi izbruhnila vojna, je na londonskem pokopališču Golders Green opravil pogrebni govor za soizgnanca, psihoanalitika Sigmunda Freuda.

Anderson je v video sporočilu ob odkritju plošče povedal, da za Zweiga ni nikoli slišal, dokler ni naletel na izvod knjige Pazite se usmiljenja. To ga je spodbudilo, da je takoj poiskal drugo njegovo delo Omama preobrazbe, ki je izšlo posthumno. Za film Grand Budapest Hotel je ukradel elemente iz obeh knjig, lik, ki ga je odigral Ralph Fiennes, pa je bil v veliki meri zasnovan po Zweigu.

Čeprav je našel zatočišče v Londonu, pisatelj ni doživel srečnega konca. Njegova kasnejša dela so črpala iz njegovih izkušenj z razseljenostjo in kulturno izgubo. Leta 1940 je odšel v New York in se kasneje naselil v Braziliji, kjer je leta 1942, dan po končani avtobiografiji, skupaj z ženo storil samomor s pomočjo uspaval.