Marija Antoaneta je nekoč veljala za eno od najbolj preziranih žensk v Evropi. Pogosto so jo označevali za puhoglavko in jo obtoževali, da je svobodomiselna razuzdanka, zarotnica in nepremišljena zapravljivka, katere razkošni življenjski slog je francosko državo pripeljal na rob bankrota, na koncu pa so jo javno obglavili. Velika londonska razstava po poročanju britanskega BBC-ja zdaj preizprašuje prav nekatere mite, ki so povezani z nekdanjo francosko kraljico.

Kot so v muzeju navedli na spletni strani, razstava prikazuje tudi kulturni vpliv Marije Antoanete ter kako trajno navdihuje vodilne oblikovalce in ustvarjalce današnjih dni, kot so Sofia Coppola, Manolo Blahnik, Franco Moschino in Vivienne Westwood.
Razstava na ogled ponuja izjemno redke osebne predmete, ki so pripadali Mariji Antoaneti, vključno z bogato okrašenimi deli dvorne obleke, kraljičinimi svilenimi copati in dragulji iz njene zasebne zbirke. Prvič zunaj Versaillesa in Francije so v Londonu razstavljeni tudi kraljičina jedilna posoda iz dvorca Mali Trianon, njeni modni dodatki in intimni predmeti iz njene toaletne torbice.
Za kuratorko razstave z naslovom Slog Marije Antoanete Sarah Grant je nekdanja francoska kraljica "najbolj modna, najbolj preučevana in najbolj kontroverzna kraljica v zgodovini". Kot je še dodala za BBC, "se je veliko mitov, ki so se ohranili" (...) pojavilo v 19. stoletju, ko so njene biografije pisali moški".
Pojasnila je še, da so Mariji Antoaneti njeni sodobniki tudi neupravičeno nadeli vzdevek madame Deficit. Čeprav je porabila manj kot kraljevi bratje in je bila le ena od vrste razsipnih francoskih monarhov, je kraljica, ki je bila tujka, postala priročen grešni kozel za francosko vlado.
Francija je dejansko bankrotirala zaradi vojaških izdatkov in vsekakor ne zaradi denarja, ki ga je porabljala Marija Antoaneta. "Njen proračun za garderobo bi bil danes vreden približno milijon ameriških dolarjev (851.385,00 EUR), medtem ko je Francija samo za ameriško vojno za neodvisnost porabila več kot devet in pol milijard evrov," je pojasnila Grant.
Eden od mitov, ki vztraja vse do današnjih dni, je, da naj bi se na pomanjkanje kruha v Franciji v njenem obdobju odzvala s stavkom, da naj ljudje jedo potico, če nimajo kruha. V resnici je stavek Jean-Jacques Rousseau v avtobiografiji Izpovedi, ki obsega njegovo življenje do leta 1765, pripisal "veliki princesi", a takrat je bila Marija Antoaneta stara šele deset let in je še živela na avstrijskem dvoru.
Še več lažnih novic je povezanih z afero zaradi diamantne ogrlice v letih 1785/86, ko so v imenu kraljice lažno naročili ogrlico z več kot 600 diamanti, kar je utrdilo njen sloves razsipnosti, kljub temu da je bila na sojenju oproščena.
Spregledana je tudi filantropija Marije Antoanete, ki bi jo lahko imeli tudi za pionirko sodobnih slavnih osebnosti. Vsako leto je recimo reciklirala svojo garderobo in jo razdelila med svoje osebje, posvojila je več otrok, med njimi Jeana Amilcarja, ki je bil rojen v Senegalu in ga je osvobodila suženjstva. Avtorica Melanie Burrows, ki je veliko pisala o tem obdobju, je za BBC še povedala, da je pogosto "zavrnila draga darila svojega moža" in jih je "velikodušno darovala dobrodelnim organizacijam". Burrows je tudi mnenja, da Marija Antoaneta ni bila "puhoglavka, kot jo pogosto prikazujejo", ampak "dobronamerna, radodarna in dobrosrčna" oseba.
Angleška zgodovinarka Laura O'Brien je nekdanjo francosko kraljico za BBC opisala tudi kot predano mater, ki je imela v nasprotju z vzgojo, ki je je bila sama deležna, s svojimi otroki "nežnejši in čustveno bolj povezan" odnos. Bila je tudi prva francoska kraljica, ki je dojila in se tudi oblačila tako, da je to ustrezalo materinstvu in podeželju, kamor se je rada umaknila.


























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.