Razstava bo v novi luči osvetlila umetnikovo osebnost ter bogat in raznolik opus. Zajela bo celotno ustvarjalno kariero umetnika, ki je bil priča šestim različnim političnim režimom in je sodeloval v francoski revoluciji. Združila bo sto del, vključno z izjemno in nedokončano sliko Prisega v teniški dvorani in sliko Maratova smrt.
Takšen ambiciozen projekt je bilo mogoče izvesti le v muzeju Louvre, ki hrani največjo zbirko Davidovih slik in risb. Kot so spomnili v muzeju, je bila zadnja večja monografska razstava, posvečena Davidu, leta 1989 ob dvestoletnici francoske revolucije na ogled v Louvru in dvorcu Versailles v bližini Pariza.
Nove raziskave pa so prinesle nova spoznanja o življenjskem popotovanju umetnika, v katerem sta se prepletali umetniška in politična dejavnost. David namreč ni bil le pomemben opazovalec prelomnega obdobja francoske zgodovine med letoma 1748 in 1825, ampak je bil tudi pomemben družbeni akter.
David (1748–1825) se je rodil v Parizu. Šolal se je v delavnici Josepha M. Viena, kasneje pa na Kraljevi akademiji. V letih 1775–1780 je obiskal Italijo in se navdušil nad antiko. Kmalu je začel slikati zgodovinske prizore v neoklasicističnem slogu in zaslovel. Po revoluciji 1789 je bil jakobinec in član konventa. Napoleon ga je imenoval za dvornega slikarja in njegovo cesarstvo je slavil na velikih slikah. Po vrnitvi Burbonov se je umaknil v Bruselj, kjer je slikal podobe z mitološko vsebino in kjer je tudi umrl.
Mojstrsko je obvladal slikarsko tehniko, kompozicijsko se je zgledoval po antičnih reliefih. Izbiral je zgodovinske, mitološke in aktualne politične motive. Bil je tudi zelo znan portretist, upodobil je številne znane osebnosti svojega časa.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.