Po pisanju spletne revije Art Daily je razstava v palači, ki jo je zasnoval arhitekt in slikar Giulio Romano, tematsko razdeljena na sedem sklopov, ki raziskujejo različne pristope k naravi. V sklopu, posvečenem uničenju, je denimo mogoče videti risbi Leonarda da Vincija Nevihta in Plaz, ki naravo prikazujeta kot neukrotljivo silo. Tudi slika Jacopa Bassana Poplava v Colmedi in Monumentalna tapiserija, izdelana po načrtu Rafaelove delavnice, v opazovalcu poglabljata občutek nestabilnosti.
Spet drugič je narava postala predmet natančnega opazovanja. Bronasti kipi Andree Riccia, keramika, povezana z Bernardom Palissijem, in eksperimentalni srebrni odlitki, pripisani Wenzelu Jamnitzerju, prikazujejo kuščarje, rake in rastline s skoraj znanstveno natančnostjo. S tem, ko zabrisujejo mejo med naravnim primerkom in umetniškim delom, odražajo čas, v katerem so umetniki in naravoslovci pogosto na enak način opazovali naravo.
Želja po klasificiranju živega sveta pride močno do izraza v sklopu, posvečenem znanju in zbiranju. Risbe rastlin in živali dopolnjujejo slika Vincenza Campija Ribič, tihožitje Mojstra iz Hartforda, Portret botanika Bartolomea Passerottija in delo Historia naturale Ferranteja Imperata. Skupaj pričajo o intelektualnem svetu osebnosti, kot je denimo naravoslovec Ulisse Aldrovandi, ki je s svojimi obsežnimi zbirkami skušal naravo urediti skozi slike, vzorce in knjige.
V Dvorani kapitanov je mogoče videti Caravaggiov Avtoportret kot Bakhus in Arcimboldovi sliki Vrtnar in Kuhar, kjer se sadje, zelenjava, kuhinjski pripomočki in človeška identiteta povežejo v celoto. Okoli njih je v obnovljeni Kameri čudes zbirka redkih in eksotičnih predmetov, kot so nojeva jajca, kokosovi orehi ali lupine nautilusa, ki pričajo o renesančnem navdušenju nad predmeti, ki so bili, kot da bi preizkušali meje tega, kar lahko ustvari narava.
Razstava se dotakne tudi tedanjega zanimanja za gibanje in umetno ustvarjeno življenje. Tako so v zadnjem delu zbrani avtomati, izdelani za evropske dvore, vključno z urami in mehaničnimi figurami, ki posnemajo videz ter gibanje ljudi in živali. Z današnje perspektive ponujajo vpogled v ambicije, ki so se šele veliko kasneje uresničile v robotiki.
V zgodovinski pripovedi pa je vključena tudi sodobna umetnost. Tako so v uvodnem delu predstavljena dela Christiane Löhr, ki vzpostavljajo povezavo med renesančnimi poskusi upodabljanja ustvarjalne moči narave in sodobnimi umetniškimi pristopi k organskim strukturam in materialom. Razstava bo na ogled do januarja.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.