V imenu založbe se je včeraj Želimir Babogredac spominjal, kako je Goran Bare pripovedoval o svojih zgodnjih dneh v Vinkovcih, prvih koncertih, prvih nesoglasjih s tistim okoljem in s člani skupine, snemanju prvega albuma, prihodu v Zagreb in svojem ne prav lahkem in udobnem življenju.
"Zavedati se moramo, da je bilo njegovo življenje pogosto na robu obstoja. Vse to je prebrodil s svojim talentom in sporočilom, ki bo ostalo še zelo dolgo," je dejal. Med drugim je poudaril tudi, da je zaradi novih tehnologij vse, kar so ustvarili Goran, njegovi Plaćenici in Majke, dostopno vsakemu prebivalcu planeta in da je to morda sporočilo mladim in novim generacijam, naj ga poslušajo in gledajo v videoposnetkih, naj se spomnijo, da je bil "v tej regiji velik glasbeni genij".
Na slovesnosti so se od glasbenika poslavljali številni prijatelji in kolegi s hrvaške rock scene, med njimi je bil tudi zagrebški župan Tomislav Tomašević. Glasbeni kritik Aleksandar Dragaš je med drugim dejal, da se je Bare rodil za velika dela, da bi "postal eden naših največjih pesnikov". Ocenil je tudi, da bi njegova poezija morala biti uvrščena na seznam branja. "Njegove pesmi niso delovale le z glasom in glasbo, ampak tudi na papirju..." je dejal. Spomnil se ga je kot "večplastnega in zapletenega človeka", ki je bil včasih občutljiv in sladek, duhovit in zabaven, prebrisan in pronicljiv, nežen in ganljiv, včasih pa, kot je izkusil na lastni koži, zloben in prepirljiv, brezobziren in zajedljiv, uničujoč in temačen, težaven in divji.
Član Baretove zasedbe Majke Kruno Domaćinović pa je med drugim dejal, da je Bare znal z besedami opisati in obuditi ljubezen in bolečino, lepoto in barve življenja. Goran Bare je umrl 9. oktobra v Zagrebu v 62. letu starosti. Pokopali so ga v rodnih Vinkovcih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.