Videoigre v letu 2025

Dokaj posebna RPG-avantura s poteznim bojem in močnim poudarkom na zgodbi izstopa po čustvenem tonu, glasbi in izvirnem svetu, zato je pogosto omenjana kot eden najboljših novih IP-jev leta. Osvojila je devet nagrad od trinajstih nominacij na The Game Awards, tudi nagrado za igro leta, hkrati pa se je uvrstila na številne sezname najboljših iger leta.

Teoretično, posredno, nadaljevanje izvrstne samurajske formule igre Ghost of Tsushima, ki ponuja še osupljivejšo grafiko, neverjetna okolja in napredne borbe z razširjeno raznolikostjo orožja in globoko osebno zgodbo o maščevanju. Igralcu ponudi organsko raziskovanje in hkrati čustveno povezavo, ki pritegne tako z osredotočeno pripovedjo kot natančno mehaniko.

Četudi praktično digitalna igra, na fizičnem PS5 disku jo je zgolj za vzorec, a je hkrati s svojo zgodbo, igralnostjo in vsesplošno popularnostjo požela pohvale kritikov in igralcev. Gre za eno najboljših in najbolj pristnih prvoosebnih Indiana Jones iger, ki je oživila franšizo, zato bodo zagotovo sledila nova nadaljevanja.

Igre je zaradi svojega globokega, poglobljenega sveta požela uspeh, saj razvija zgodbe, ki jih vodijo igralci, izboljšane sisteme ter izjemno zgodbo, ki je križana z impresivno tehnično zmogljivostjo, ki sicer temelji na prvem delu igre. Tako za nove oboževalce kot veterane, ki iščejo zrelo, počasno pustolovščino. Realističen srednjeveški RPG z velikim poudarkom na zgodovinski natančnosti.

Uspeh igre Split Fiction izhaja iz njene briljantne, nenehno razvijajoče se mehanike sodelovalnega (co-op) načina, osupljive vizualne podobe in inovativnega oblikovanja posameznih poglavij oz. stopenj. Da gre za razvijalca, ki je že prej navdušil z igrama A Way Out in It Takes Two, ne preseneča, saj je tokrat formula še bolj izpiljena in navdušujoča. Mojstrsko so uravnotežili izzive z dostopnostjo, se izognili ponavljanju, hkrati pa ponudili ogromno ustvarjalno svobodo in čustveno privlačno izkušnjo. Za tiste, ki radi igrajo v dvoje na domačem kavču, je to zagotovo ena od iger leta.

Kdor pozna in je privrženec serij kot sta Like a Dragon in Yakuza, zagotovo ni zamudil divje, zabavne piratske pustolovščine, ki so jo pozitivno sprejeli tako kritiki kot gamerji, saj serija sega preko tradicionalnih zgodb Yakuza, sicer pa gre za kaotičen "spin-off", ki združuje klasično pretepačino, kot smo je bili navajeni do zdaj, z edinstvenim havajskim pridihom za povrhu.

Če ste ljubitelj "Švarcija", ki ga je med svetovne zvezde ponesla prav vloga brezčutnega Terminatorja, potem ste šli letos težko mimo nostalgične 2D retro arkadne igre, z odlično igralnostjo, solidno grafiko (v slogu Sega Megadrive ali SNES-a) ter glasbo, ki ostajajo zveste filmskemu vzdušju. Njen edini minus je morda sama dolžina igre, ki je zgolj med uro in uro in pol, odvisno, kako spretni ste pri igranju.

"Metroidvania" z zahtevnim bojevanjem in raziskovanjem ročno risanega sveta. Uspeh igre izhaja iz ogromne, predane baze oboževalcev, ki jo je zgradila prva igra, razvijalec Team Cherry je dal prednost kakovosti, igranje pa je po svoje zahtevno, po drugi strani pa zanimivo. Bojevanje je zahtevno, ročno risani svet pa zahteva predano natančnost, ki jo popestri odlična glasba in občutek odkrivanja skrivnosti. Kot prvi del, gre za eno boljših neodvisnih iger letošnjega leta.

Filmsko-akcijska pustolovščina, ki se lahko rodi samo v umu legendarnega Hidea Kojime, ima znova močno simboliko in specifično igralnost, saj smo v vlogi dostavljalca paketov, tako kot v prem delu. Osredotoča se na povezovanje sveta in ljudi, zgodba pa je še bolj osebna in ambiciozna kot v prvem delu. Nadaljevanje izpopolnjuje in razširja edinstveno formulo originala, ponuja izboljšan tempo, globlje pripovedovanje zgodbe z močno igralsko zasedbo, v kateri so Norman Reedus (Sam), Léa Seydoux (Fragile), Elle Fanning (Tomorrow), George Miller (Tarman) in celo Guillermo del Toro (Deadman). Igra ohranja svojo osnovno identiteto in ustvarja bolj dodelano, dostopno, a še vedno globoko edinstveno izkušnjo, ki nagrajuje igralčev vložek in vztrajnost.

Humorna streljačina z ogromno orožja, barvitimi liki in co-op igranjem ostaja zvesta kaotičnemu, stripovsko-madmaxovsko-lahkotnemu tonu celotne serije, kot smo je bili vajeni že v prvih treh delih ter pre-quelih in VR različici. Evolucijo osnovnega igranja so popestrili z izboljšanim gibanjem, bolj privlačno strukturo odprtega zemljevida, uravnotežili klasični humor z bolj zrelim pripovedovanjem zgodb in solidnimi strelskimi akcijami.

Četrti del uspešne in zahtevne franšize ponuja izpopolnjen boj z novimi mehanikami, menjavami orožja in agresivno umetno inteligenco sovražnikov, hkrati pa dodaja sodobno dostopnost in možnost ponovnega igranja. Nadaljevanje hvalijo zaradi tekoče akcije, elegantne grafike in nagrajujoče težavnosti, čeprav nekateri obžalujejo, da se oddaljuje od klasičnih pustolovskih elementov.

Hitro tempirana "roguelike" akcija z izjemno tekočim bojem in močno pripovedjo nadaljuje poslanstvo originala, ki ga razširi z novimi liki, sposobnostmi in sistemi. Ponuja ogromno vsebine in smiselne nadgradnje, ki igralce ohranjajo prikovane v dogajanje iz igre v igro.

Vsi lastniki Nintendove konzole Switch 2 so se razveselili barvite platformske arkade, ki stavi na zabavo, domiselne stopnje, ki so kronane s klasičnim Nintendovim šarmom. Odlikuje jo edinstven, zasvojljiv ritem, ki ga podpirajo dodelana mehanika, osupljiva grafika, odlična glasba in nepričakovana čustvena globina odnosa med Donkey Kongom in Pauline, zaradi česar predstavlja izjemen razvoj žanra 3D "platforminga".

Kdo ne pozna franšize Doom, ki se je v zavest gamerjev usedla pred več kot tremi desetletji? Prva igra je luč sveta ugledala že leta 1993, letošnja pa je že osma po vrsti, ki znova ponuja hitro in brutalno akcijsko streljanje, postavljeno v temnejše, srednjeveško navdihnjeno okolje, seveda pa ne izostane klasični "Doom občutek" hitrosti in agresije. Četudi je bil sprva sprejem nekoliko mlačen, saj je bila prodaja slabša od prejšnjega dela (Doom Eternal), je igra hitro pridobila veliko pohval in milijone spletnih igralcev preko t. i. Game Passa.

Štirinajsto igro po vrsti, Assassin's Creed Shadows, gamerji cenijo predvsem zaradi (dolgo pričakovanega) japonskega fevdalnega okolja, kar je vzbudilo velika pričakovanja, ter rekordno digitalno prodajo na prvi dan, saj so več prodali samo Assassin's Creed Valhalla. Franšiza tako tudi po slabih dvajsetih letih ostaja relevantna, tokrat pa so prišli na svoj račun vsi, ki prisegajo na nindže in samuraje.

Najnovejši "odklon" v sagi Silent Hill ponuja psihološko grozljivko, ki stavi na vzdušje, napetost in pripoved, saj je tokrat nekaj manj akcije, a več občutka nelagodja in skrivnosti. Sodobno vizualno podobo so križali z igranjem, edinstvenega podeželskega japonskega okolja iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Za povrhu pa preplet globokih čustvenih tem identitete in žalosti, skupaj s prepričljivo pripovedjo, ki predstavlja učinkovito oživitev osrednjega duha serije.

Že morda, da je za uspeh Mario Kart World "kriva" fenomenalna predstavitev konzole Switch 2, ki je bila v paketu s konzolo skoraj vseprisotna, a arkadna "dirkačina" ponuja svež veter v dirkanju po odprtem svetu s kaotičnim "knockout" načinom, poleg prefinjene klasične mehanike, osupljive grafike, odlične glasbe in brezhibnega spletnega igranja. Skratka, idealno za vse milijone Nintendo navdušencev v slogu "igranja kjer koli in kadar koli".

Blue Prince je presenetljiva "indie" uspešnica, globoko strateška roguelike ugankarska igra o raziskovanju spreminjajoče se graščine, hvalijo pa jo zaradi svoje zapletene zasnove, visoke možnosti ponovnega igranja, bila pa je tudi najvišje ocenjena igra leta 2025. Dosegla je preko dva milijona igralcev, njen uspeh izhaja iz globokih skrivnosti in zasvojljive igralnosti, ki igralce drži pritegnjene na stotine ur.

Tudi Outer Worlds 2 je eno od uspešnih nadajevanj, ki je original nadgradilo z boljšim bojem, bolj privlačno politično zgodbo v novem okolju Arcadia, globljo mehaniko RPG-ja, z obsežnimi, dobro realiziranimi svetovi. Kritiki so se sicer obregnili ob ponavljajoče se sovražnike in šibkejše spremljevalne like kot v predhodniku.

Gamerji so četrto igro iz sage Metroid Prime sprejeli z mešanimi in nekoliko razdvajajočimi občutki, večina sicer meni, da gre za dobro igro, a je hkrati tudi dokajšnje razočaranje v primerjavi z visokimi standardi njenih predhodnikov. Mnogi s(m)o, glede na dolgo fazo razvoja, pričakovali bolj revolucionarno igro, katere pa nismo dobili.

1. MindsEye velja za veliko razočaranje, saj so njegov izid pestile resne tehnične težave, plitvo igranje in precejšnja vrzel med ambiciozno marketinško akcijo in končnim izdelkom. Kritiki so jo označili za eno najslabše ocenjenih iger leta 2025.

2. Battlefield 6 naj bi bila velika večigralska streljačina z masivnimi zemljevidi, vozili in ekipnim bojevanjem. Seveda je znana po kaotičnih, a spektakularnih bitkah, a tako igralci kot kritiki so si bili edini, da je precej razočarala, vsled povprečnih kampanij, neuravnoteženega streljanja, slabe zasnove zemljevida, ki vodi v kaotično igranje ter preveč zapleten sistem napredovanja, ki spominja na Call of Duty. Večina je bila tako mnenja, da se zdi kot korak nazaj oz. neizvirna imitacija klasik iz omenjene franšize.

3. Call of Duty: Black Ops 7 naj bi bila akcijska prvoosebna streljanka z osrednjo zgodbo in zelo priljubljenim večigralskim načinom. Ponujala naj bi hitro in dostopno igranje z veliko vsebine, a velja za razočaranje zaradi zavajajoče, nesmiselne kampanje, osredotočene na čudne dogodke in znanstvenofantastične pošasti. Večina je sedmemu delu očitala recikliranje vsebine in nič posebej novega kljub nekaterim solidnim elementom igranja v večigralskem načinu in zombijih.

4. Blood of Mehran je bilo razočaranje zaradi številnih tehničnih težav, zastarele zasnove igre in nezmožnosti, da bi izpolnila potencial bogatega okolja in začetnih napovednikov. Ocene so jo opisovale kot neizpiljeno, generično in slabo imitacijo vrhunskih akcijsko-pustolovskih naslovov, kot sta Ghost of Tsushima ali God of War.

5. Lost Soul Aside ni dosegel pričakovanj glede dolgega razvoja, saj je ponudil nedosledno grafiko, površno igranje, pozabljivo zgodbo, kup tehničnih težav in se je zdel kot "neodvisna neodvisna igra" z AAA ceno. Kljub nekaterim elegantnim bojnim trenutkom je na koncu daleč zaostal za navdihom igričarskih serij kot sta Devil May Cry ali Final Fantasy.

6. Killing Floor 3 številne oboževalce ni navdušil zaradi precejšnjih tehničnih težav (zmogljivost, hrošči, sesutja, slaba optimizacija), zaznanega pomanjkanja dovršenosti in kontroverznih oblikovnih sprememb, ki odvzemajo identiteto serije. Minus je tudi uvedba agresivnih mikrotransakcij in prehod iz surove grozljivke v generično znanstvenofantastično akcijo z neprivlačnimi liki, ki jo je naredilo za običajno, brezdušno in nedokončano izkušnjo.

7. Little Nightmares 3 je požela mešan uspeh, pohvalili so jo zaradi ohranjanja srhljivega vzdušja serije in uvedbe zabavnega sodelovalnega načina, a kritizirali zaradi poenostavljenih ugank, šibkejših negativcev in manj prepričljive pripovedi v primerjavi z originalnima igrama. Igra sicer velja za spodobno samostojno igro, a je kot nadaljevanje razočarala, saj mnogi menijo, da ne dosega čarobnosti originala.