Zvezdnica serije Oh, ta sedemdeseta povila drugega otroka

Ta igralec Ben Foster je omenjen v clanku spodaj. A je v vec zvezah hkrati, pa tega nihce ne ve.

dec rabi pručko?

felix, število nezakonskih otrok pri Francetu Bevku se je na koncu končalo nekje pri 52. Kar hodile in hodile so podpisana priznanja o očetovstvu. Ves čas pa poročen z zvesto (in neplodno) ženo.

tale mami mi je bila zmeraj simpatična, ker ne fura plastični ameriški glamur, je bolj sosedova, pametna in zabavna punca

Pastirci obnova Nekoč so živeli trije pastirci Ferjanč, Blaže in Lenart in vsak dan so skupaj gnali živino na pašo. Na paši so se zelo zabavali, hodili so po rokah, se gugali in počenjali najrazličnejše vragolije. Med sabo so tudi tekmovali, tako da so se igrali, kdo bo prvi na razpotju v gozdu. Bili so skoraj enako oblečeni, a med sabo povsem različni. Najmočnejši je bil Ferjanč, ki je imel bele lase in pegast obraz, najmlajši je bil Blaže, ki je bil lahkoveren in je imel rjav obraz ter črne oči. Tu je bil še Lenart, ki je bil sicer visok in suh, iznajdljiv in ni rad ubogal. Večinoma so malicali pečen krompir, ki so ga spekli nad ognjem, včasih pa so jedli tudi kostanje. Med sabo so se tudi kdaj pa kdaj sprli, vendar so se v hipu pobotali. Vendar prišel je dan, ko so se močno sprli. Lenart in Blaže sta razjezila Ferjanča, s tem ko sta mu podtaknila nekaj nerazrezanih kostanjev, kateri so ga opekli. Ferjanč je za to dejanje obtožil Lenarta, ki se mu je potem hotel maščevati tako, da mu je nastavil lisičji skobec. A namesto Lenarta se je ujel Blaže in iz njega ga je potem rešil lovec Matevž. Tako sta Lenart in Ferjanč izgubila izgubila prijatelja in naslednjo jutro ju je čakalo presenečenje. Na pašo je namesto Blažeta prišla Terezka, katere nista marala. Terezka je bila bogata kmečka hči in Ferjanča je podkupila z nekaj orehi. V zameno jo je povabil na gugalnico, na kateri se je smel igrati samo on in Lenart ju je zbadal, da sta mož in žena. Ferjanč se mu za to maščuje in ko ga dobi v roke ga pretepe in mu sleče hlače, nato jih skrije. Svoje hlače uspe dobiti nazaj preko Terezke, ki mu pove kam jih je Ferjanč skril in nato mu prereže gugalnico. Tisti večer je Lenart prišel pozno domov, saj je gnal domov tudi Ferjančove ovce. Ferjanč tisti večer ni prišel domov. K Lenartu pride Kolkarca, pri kateri je bil Ferjanč pastir in ga vpraša, če ve kje je Ferjanč. Odide ga iskat, vendar ga ne najde nikjer. Zjutraj ga zbudi hlapec in mu naroči naj odide orat njivo. To mu je bila največja muka in pri tem se je večkrat spotaknil preden je uspel njivo do konca zorati. Potem je gnal ovce na pašo in tam zagledal Ferjanča in njegovo mati. Ferjanč je v roki držal staro uro in jo popravljal. Nato je odšel na gugalnico in ker je bila prerezana je padel v gozd. Lenart mu pove, da jo je on prerezal, nakar ga Ferjanč pretepe in on jokajoč odide. Ferjanč znova začne popravljati uro. Uro mu uspe popraviti in ko se kazalci začnejo premikati Lenart preneha jokati. Vsi so nato občudovali uro. Ferjanč je bil na koncu Lenarta tako vesel, da je pozabil na vse njegove žalitve in ga objel. Še isti dan so vsi trije Lenart, Ferjanč in Terezka postali prijatelji in skupaj so se družili na gmajni, ter pasli ovce. Igrali so se razne igre, jedli skupaj in bili so veseli, da so se pobotali. Vrsta dela: kratka povest Liki: Ferjanč, Lenart, Blaže, Terezka Kraj dogajanja: tolminsko hribovje Avtor: France Bevk Opomba o avtorju France Bevk se je rodil v bajtarski družini 17. septembra 1890 v Zakojci pri Cerknem. Bil je najstarejši od osmih otrok vaškega čevljarja Ivana in žene Katarine. Bil je tudi eden najplodovitejših slovenskih pisateljov, pesnik, dramatik, prevajalec in urednik, ki se je šolal v ljudski šoli v Bukovem, nato je šolanje nadaljeval na učiteljstvu v Kopru in Gorici. Nekaj časa je učil v vasi Orehek pri Cerknem in leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko. Pisati je začel že zelo zgodaj in njegovo delo so bila povesti, novele, drame, črtice, zgodovinski in sodobni romani, potopisi, prevodi in pesmi. V svojih delih opisuje o Tolminskih kmetih, ki so revni in se težko bojujejo za preživetje. Sprva je živel v Trstu in kasneje v Ljubljani. Bil je tudi poročen, vendar ni imel potomcev, imel pa je nekaj izvenzakonskih otrok. Umrl je 17. septembra leta 1970 v Ljubljani, pokopali so ga v Solkanu. Njegova najpomembnejša dela so: Peter Klepec (1956), Grivarjevi otroci (1939), Pestrna (1939), Pastirci (1935) in Kaplan Martin Čedermac (1938).