V Arheološki muzej v Splitu prihaja gostujoča razstava, ki pripoveduje zgodbo o pravi arheološki senzaciji – prazgodovinski nekropoli Kopila na otoku Korčuli. Ki pa so jo odkrili – bolj ali manj – po naključju. "Delavec je popravljal zanemarjen suhozid nad severno stranjo Blatnega polja," so za Jutarnji list povedali v muzeju. "Med kamenjem in skalami so na plano pokukali koščki keramike – neobičajni, številni, skrivnostni, zagonetni. To je bila prva sled arheološkega najdišča, ki je pozneje postalo eno najpomembnejših odkritij prazgodovinske Korčule. Prav suhozid, nekoč meja med zemljišči in tudi temelj preživetja skupnosti, se je izkazal za varuha zgodovine. Njegova prisotnost v krajini pa ima danes tudi status nesnovne kulturne dediščine," razlagajo.
Še nič podobnega doslej
Odkrita nekropola z natančno postavljenimi grobnicami v specifični razporeditvi v obliki satovja je znanstvenikom v raziskovanje prinesla povsem nov tip pogrebne arhitekture. Zaradi njihove neobičajne planimetrije in koncepta so v strokovni literaturi uvedli celo nov termin: grobnica tipa Kopile. In odkritja so dobesedno odjeknila med mednarodno arheološko skupnostjo ter vzbudila zanimanje javnosti po vsem svetu; do takrat namreč še nikoli ni bilo dokumentiranega česa podobnega.
Ob grobovih so našli keramične predmete grškega izvora, steklen in kovinski nakit, orožje in vsakdanje orodje. Vse to priča o bogatem življenju ilirske skupnosti, ki je na tem območju živela v zadnjih stoletjih pred našim štetjem, ter se prilagajala grškim in rimskim vplivom. "Kopila tako ne pripoveduje le lokalne zgodbe, temveč razkriva tudi redko dokumentirane oblike kulturne izmenjave in prilagajanja avtohtonega prebivalstva v času velikih zgodovinskih sprememb na vzhodnem Jadranu," pojasnjujejo v splitskem muzeju.
Kot navajajo v napovedi razstave, ki so jo poimenovali Mesto mrtvih nad poljem življenja, so "posebej zanimive otroške grobnice". Na Kopili so namreč (med drugim) odkrili več kot sto pokopov otrok, starih do treh let. "Medtem ko je sonce ogrevalo pokrajino nad Blatnim poljem, so arheologi plast za plastjo skrbno odstranjevali zemljo. Pričakovali so različne najdbe, a med keramičnimi posodami so se začeli pojavljati drobni ostanki kosti. Ena, nato druga. Deset, dvajset, na stotine kosti. Vsi – otroci. Od novorojenčkov, do triletnih malčkov. Niti eno okostje ni pripadalo odraslemu. Skupno so jih našli več kot sto, skrbno položenih na isti prostor," se spominjajo raziskovalci. "To ni zgodba o moči, temveč priča o posebnem pogrebnem običaju, ki se je odvijal več kot tri stoletja. Praksi, ki je verjetno odraz določenih prepričanj, morda upanja, zaščite, prehoda. Arheološki fenomen, ki še danes ostaja brez jasne enoznačne razlage."
Več kot 3000 let stara zgodba, ki jemlje dih
Kopila je edinstvena nekropola, nenavadne oblike na zahodu Korčule, nad Blatnim poljem. Po dozdajšnjih odkritjih jo je zgradila skupnost, za katero strokovnjaki ocenjujejo, da je na tem območju živela za časa železne dobe. Odkrita je bila povsem po naključju, danes pa jo opisujejo kot eno najbolj skrivnostnih arheoloških najdb na vzhodnem Jadranu. Nenavadne grobnice, skrivnostni otroški grobovi in bogastvo perdmetov iz različnih predelov Sredozemlja še naprej budijo zanimanje arheologov, raziskovalcev in širše javnosti. Je nema priča časa, ko je bil srednji Jadran kulturno stičišče različnih svetov. Trgovina, ideje in vplivi so se tja zlivali celo iz Taranta v južni Italiji, grškega Korinta, Aten in Bližnjega vzhoda. Tu so se mešali jeziki, običaji in verovanja, ter ostali zapisani v plasteh zemlje. "Kjer se danes vetrič igra z oljkami, je v železni dobi cvetelo življenje – kompleksno in složno, duhovno ter močno povezano s pokrajino in skupnostjo. Življenje, ki pušča sledi – in številna neodgovorjena vprašanja," pravijo v muzeju. "To je bila skupnost, katere življenje vam vzame sapo."
Razstava, ki je rezultat večletnih raziskav, združuje mozaik keramičnih, steklenih, jantarnih in kovinskih predmetov. Ti pričajo o bogati materialni kulturi in trgovskih povezavah prebivalcev s Kopile s Farosom (antično naselje na otoku Hvar - op.p.), Iso (otok Vis), pa tudi z grškim in italskim svetom. V samem središču zgodbe o Kopili so suhozidne strukture, ki kažejo na prefinjen odnos skupnosti do prostora, dela in krajine.
"Prav iz te kontinuitete raziskovanja je nastala razstava, katere avtorski koncept so zasnovali Dinko Radić, Igor Borzić iz oddelka za arheologijo zadarske univerze in muzejska svetovalka iz zadarskega muzeja antičnega stekla Anamarija Eterović Borzić – strokovnjaki, ki jih je Kopila s svojo znanstveno težo in simbolnimi sloji navdihnila k ustvarjanju edinstvene muzejske zgodbe o življenju, smrti in zapuščini te močne ilirske skupnosti," dodajajo v muzeju.
Otvoritev razstave bo v četrtek, 10. julija, ob 20. uri v Arheološkem muzeju v Splitu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.