Avtor gole Mone Lise po presoji strokovnjakov morda sam Leonardo

Kurator Mathieu Deldicque, ki je v laboratoriju pod okriljem Louvrea zagnal večmesečno raziskavo v navezavi z zgodovinarji in znanstveniki, je pritrdil, da obstaja zelo velika verjetnost, da je večji del risbe Monne Vanne ustvaril Leonardo Da Vinci: "Gre za delo izjemne kakovosti, ki ga je ustvaril izjemen umetnik."

Veliko risbo sicer od leta 1862 v svoji zbirki renesančne umetnosti hrani pariški Muzej Conde. Deldicque je dodal, da gre skoraj zagotovo za pripravljalno študijo za oljno sliko, kar je na njej zanimivega, pa je, da sta lega rok in telesa skorajda identična Moni Lisini, sicer eni največjih Leonardovih mojstrovin.

Podrobna analiza risbe, znane tudi kot gola Mona Lisa, je pokazala, da je bilo ustvarjena od zgornjega levega roba proti desnemu spodnjemu, kar kaže na to, da jo je narisal levičar. Pri tem je zanimivo, da Leonardo, ki je umrl v Franciji leta 1519, velja za najbolj znanega umetnika, ki je ustvarjal z levico.

Strokovnjak za konservacijo Bruno Mottin je že poprej potrdil, da je risba nastala za časa Leonardovega življenja. A njega je najbolj fasciniralo senčenje ob glavi portretiranke, ki je delo desničarja. Deldicque je dejal, da so odtlej odkrili še številne druge sledi, najbolj nazorni pa naj bi bili odtisi oglja, ki jih je za seboj pustil nekdo, ki je risal z levico.

Deldicque pravi, da morajo zadeve še temeljito preučiti, preden bodo delo dokončno pripisali velikemu renesančnemu mojstru. Zaenkrat si namreč strokovnjaki o tem ne morejo biti popolnoma edini in, kot je odkrito dejal kustos, morda tudi nikoli ne bodo.

Risbo Monne Vanne bodo v drugi polovici leta postavili na ogled na posebni postavitvi v razstavišču Chantilly, s katero bodo zaznamovali 500-letnico smrti velikega Leonarda. Italijanski slikar, kipar, arhitekt, inženir in izumitelj Leonardo da Vinci (1452-1519) se je rodil v Vinciju v Toskani kot nezakonski sin florentinskega notarja Piera da Vincija. Šolal se je pri Verocchiu.

Bil je ustvarjalni genij in glavni predstavnik renesančnega univerzalnega človeka, ki združuje umetnost in znanost. Po načelu znati opazovati je preučevanje narave in eksperiment utemeljil kot izhodišče umetniškega in znanstvenega dela ter s tem pomembno vplival na duhovni razvoj zahodnega sveta v novem veku.