Beethovnove zdravstvene težave skušali preiskati z analizo njegovih las

Glavni avtor raziskave Tristan Begg je dejal, da bi k Bethovnovemu stanju jeter lahko v kombinaciji s pogostim uživanjem alkohola prispevali genetski dejavniki tveganja. Da bi preučili Beethovnovo zdravstveno stanje pred smrtjo, je mednarodna ekipa analizirala vzorce iz osmih pramenov las, ki jih hranijo v javnih in zasebnih zbirkah. Raziskovalci so nato odločili, da je pet pramenov dejansko verodostojnih in da pripadajo isti osebi. 

Ludwig van Beethoven se je rodil v Bonnu v Nemčiji leta 1770 in pri 56 letih umrl na Dunaju. Čudovit skladatelj in pianist je utrpel progresivno izgubo sluha, ki se je začela v njegovih srednjih ali poznih 20. letih in privedla do tega, da je do leta 1818 postal funkcionalno gluh.

Begg je dejal, da je ekipa na podlagi skladateljevih beležk, ki jih je uporabljal v zadnjem desetletju svojega življenja, domnevala, da je bil Beethovnov vnos alkohola reden, vendar je bilo količine, ki jih je užival, težko oceniti.  

"Čeprav naj bi bilo njegovo uživanje alkohola zmerno glede na dunajske standarde zgodnjega 19. stoletja, je to verjetno še vseeno pomenilo količine, za katere je danes znano, da so škodljive za jetra," je dejal. Pojasnil je, da bi velike količine uživanja alkohola v dolgem časovnem obdobju v kombinaciji z njegovimi genetskimi dejavniki tveganja lahko bile ena od možnih razlag za njegovo cirozo.  

Njegovih prebavnih težav ni povzročila celiakija ali intoleranca za laktozo

Ekipa je na podlagi genomskih podatkov dejala, da Beethovnovih prebavnih težav ni povzročila celiakija ali intoleranca za laktozo.

Johannes Krause z Inštituta za evolucijsko antropologijo Maxa Plancka v Nemčiji je dejal: "Ne moremo zagotovo reči, kaj je ubilo Beethovna, vendar lahko zdaj vsaj potrdimo prisotnost pomembnega dednega tveganja in okužbe z virusom hepatitisa B. Odpravimo lahko tudi več drugih manj verjetnih genetskih vzrokov."

Je za njegovo izgubo sluha kriva genetika?

Dr. Axel Schmidt z Inštituta za genetiko Univerzitetne bolnišnice v Bonnu je dodal, da čeprav ni bilo mogoče ugotoviti jasne genetske podlage za Beethovnovo izgubo sluha, znanstveniki opozarjajo, da takšnega scenarija ni mogoče povsem izključiti.

Begg upa, da bodo z javno dostopnostjo Beethovnovega genoma za raziskovalce in morda z dodajanjem nadaljnjih potrjenih pramenov las k začetni kronološki seriji nekoč odgovorili na preostala vprašanja o njegovem zdravju in genealogiji.