'Če bi nojevo jajce želeli porabili naenkrat, bi v goste morali povabiti 10 ljudi'

Barbara Tomše Ferenčak in Vinko Ferenčak iz okolice Brežic sta pred dobrimi sedmimi leti našla nov izziv – življenje sta posvetila nojem. Nastal je njun ponos, družinsko podjetje MODRI VRAT. 11 hektarjev veliko posestvo, na katerem se je začela njuna zgodba, se nahaja na zelenih površinah zaselkov Jereslavec in Mali Obrež, v občini Brežice. Trenutno je na farmi 70 nojev, od tega 20 v matični jati, ki skrbi za razplod. 

Vsak letni čas pomeni svoja opravila, a rdeča nit skozi vse leto sta hranjenje in skrb za živali, je razložila Barbara Tomše Ferenčak: "Treba je poskrbeti za zalogo posameznih surovin za pripravo dnevno sveže žitne krme, redno preverjati, popraviti, obnoviti obstoječo infrastrukturo: ograje, bivalne prostore za živali, posode za krmljenje. Status odobrenega obrata zahteva spremljanje vseh faz postopkov na farmi, kot so na primer beleženje temperatur, čiščenje ... Še posebej se je treba posvetiti valjenju, opravilo namreč zahteva visoko stopnjo znanja, natančnosti in čistoče."

Njun vsakdan so torej obveznosti na farmi, proizvodnja nojevih jajc, mesa in izdelkov iz nojevega mesa. Ob tem morata nenehno iskati poti, kako izdelke približati ljudem oziroma jih unovčiti. Za vsa dela poskrbita večinoma sama. "Vložiti je treba ogromno časa, biti perfekcionist, profesionalec ter delati s srcem. Ko sprejmeš, da so dnevne aktivnosti del tvojega življenja, in sploh, ko ti prinesejo zadovoljstvo, gre vse lažje. Tudi v teh zahtevnih časih, ko je svoj pečat zaradi zaprtja gostinskih lokalov, vrtcev in šol pustila epidemija covida-19. Enostavno je treba verjeti, da po dežju posije sonce, in se boriti naprej," ostaja pozitivna Tomše Ferančakova, čeprav se z možem soočata z manjšo prodajo izdelkov in zmanjšanim obsegom dela. "Aktivnosti sva omejila na nujno, to je skrb za živali. Hkrati sva zajezila investicije in zmanjšala načrt proizvodnje," je še izpostavila.

Z daljšanjem dneva se nojem aktivira čut za valjenje jajc 

To pomeni, da je na vrsti sezona valjenja. Običajno se prične v drugi polovici februarja ali začetku marca in traja vse do konca septembra. Nojeva samica v tem obdobju znese povprečno od 40 do 60 jajc, vsak drugi dan enega, pri čemer en cikel valjenja traja od 10 do 14 dni. Nato nastopi premor, ki mu sledi nov cikel, je pojasnila sogovornica: "Pravila, kje samica znese jajce, ni. Lahko v pripravljenih gnezdih ali pa kar na pašniku." 

'Nojeve piščance, ki se izvalijo, imenujemo kebčki'

Jajca na farmi pobirajo dvakrat na dan in jih sproti ločujejo. Tista, ki so namenjena za oskrbo potrošnikov (konzumna jajca), evidentirajo in skladiščijo v za to namenjenem prostoru do predaje na trg. "Vsa druga jajca – namenjena valjenju – prav tako evidentiramo, jih razkužimo in hranimo v ločenem prostoru. Na zahtevani temperaturi počakajo na vložitev v valilnik. Pri nojih doba valjenja traja 42 dni. Vsak teden pregledamo jajca v valilniku, jih osvetlimo, ker tako spremljamo rast zarodka. Vsa neoplojena jajca odstranimo iz valilnika," je faze postopka, ki zahtevajo specifično znanje in visoko stopnjo natančnosti, pojasnila Tomše Ferančakova. "Nojeve piščance, ki se izvalijo, pa imenujemo kebčki," je dodala.

Nojevo jajce je enako kot 25 kokošjih

Nojevo jajce velja za največje jajce na svetu. Tehta približno kilogram in pol ter odtehta kar 25 kokošjih. Vsebuje večji rumenjak in nekoliko gostejši ter manj prosojen beljak. Ob termični obdelavi je sivkaste barve, v jedeh pa se obnaša podobno kot kokošje, je zagotovila sogovornica. "Vsebino jajca varuje tri milimetrska lupina, ki spominja na porcelan. Videti je kot luknjica pri luknjici, porozna in deluje kot sito. Volumen vsebine jajca meri skoraj poldrugi liter. Da bi ga porabili naenkrat, bi tako morali v goste povabiti vsaj 10 ljudi," je sogovornica še izračunala za šalo.

Jajce je izjemno čvrsto. Na naravni podlagi lahko stopimo nanj, pa ne bo počilo, je zatrdila sogovornica: "S trkanjem ga ni možno streti, zato potrebujemo kladivo ali vsaj top predmet."

Kaj lahko skuhamo ali spečemo iz nojevega jajca?

Tomše Gerenčakova meni, da je odlično za pripravo umešanega jajca, fritat, palačink, praženca. Lahko ga ocvremo tudi 'na oko', v ponvi ali v pečici. Dobro se obnese tudi pri pripravi biskvita in odličnih svežih ali sušenih testenin. "Pomembno je le pravilno pretvoriti mere. Najbolj priročna je primerjava s kokošjim jajcem, za pretvorbo pa uporabimo enoto žlice. Kokošje jajce vsebuje eno jušno žlico rumenjaka in tri jušne žlice beljaka. Če za pripravo jedi uporabljamo nojevo jajce, svetujemo uporabiti omenjeno razmerje," je priporočila in dodala, da lahko jajce tudi skuhamo. Čas kuhanja se zaradi velikosti jajca seveda podaljša – za celoten proces porabimo skoraj dve uri.

'10 kilometrov teče s hitrostjo 70 kilometrov na uro'

Ker je noj nevsakdanji za naše kraje, nas je zanimalo, kakšna žival je? Zakaj je povezan s prepričanjem, da tišči glavo v pesek? Tomše Ferančakova nam je povedala, da mit ni resničen, saj bi se noj zadušil, če bi to počel. Diha namreč skozi nosnice in kljun. "Od kod torej to prepričanje? Noji s kljunom kopljejo po podlagi. Za gnezdo izdolbejo tudi luknje. Ker je dno luknje nižje od površine, se zdi, kot da je njegova glava potonila v pesek," je pojasnila sogovornica.

Ko razpre krila, meri približno dva metra. Kljub temu ni letalec, temveč tekač. Možgane ima v velikosti lešnika, je nekaj lastnosti navedla Tomše Ferančakova: "Brez težav biva v naših krajih. Skozi milijone let se je odlično prilagodil na različne podnebne razmere, tudi na nižje temperature do minus 30 stopinj Celzija. Je izvrsten tekač na dolge proge, saj lahko teče več 10 kilometrov s hitrostjo 70 kilometrov na uro. Svojo polno rast doseže po prvem letu."

Te pernate živali so kljub velikosti in teži zelo nežna in občutljiva bitja. Njihov največji sovražnik je stres, ki lahko resno ogrozi njihovo zdravje. "Zato naši noji uživajo na prostranih pašnikih, kjer se lahko sproščeno gibajo, pasejo in počivajo, stran od cest in vrveža. Okolje je namreč ključno za optimalen razvoj živali," je poudarila sogovornica.

Kaj pa prihodnost?

"V naravi človeka je, da kuje načrte za prihodnost," meni Tomše Ferenčakova. Glavna skrb zakoncev bodo še naprej kakovostno nojevo meso in jajca, ki obenem predstavljajo osnovni sestavini vseh njunih jajčnih in mesnih izdelkov. "Naši noji v prvi vrsti uživajo pašno rejo, a je njihova prehrana obogatena še z izvensezonsko krmo, kot so seno, sveže zelje, jabolka, hruške, solata in žitne mešanice. Slednje pripravljamo na farmi vsak dan sproti iz skrbno izbranih žit. In prav prehrana ter okolje, v katerem noji bivajo, sta ključna dejavnika, ki vplivata na kakovost," je poudarila.

 Vsekakor pa se bosta zakonca še naprej trudila ozaveščati o prehranski in kulinarični vrednosti nojevega mesa. "V načrtu imava razvijati nove izdelke. Prvi naslednji je nojeva pašteta," je povedala Barbara Tomše Ferenčak in strnila, da si z možem prizadevata, da bi MODRI VRAT postal priznani svetovalni center za rejo, selekcijo in reprodukcijo nojev.