Ted Bundy, ameriški serijski morilec, je do mladih žensk gojil patološko sovraštvo. Ko je med sojenjem spregovoril z mediji, je dejal, da je v sebi čutil vseobsegajočo silo, ki ga je pripeljala do tega, da jih je zalezoval, posilil in ubil. Bundy je priznal, da je umoril 30 žensk v sedmih zveznih državah, mnogi pa menijo, da je številka še višja. Mnogi so žrtvam pripisali naivnost, zaradi katere jih je nadvse karizmatični in šarmantni morilec tudi ujel. Med njimi je bila tudi Elizabeth Kendall, dolgoletno dekle in nekdanja zaročenka zloglasnega serijskega morilca.

Kljub temu da je Elizabeth občasno opazila njegovo nenavadno vedenje ter nenavadno zbirko ženskih oblačil in zbirko nožev, ga je vseeno ljubila. Po skoraj 40-letnem molku je tako znova spregovorila o svojem odnosu z njim in tem, kaj čuti do njega v dokumentarni seriji Amazon Prime Ted Bundy: Falling For A Killer. Po vseh teh letih je Elizabeth hranila tudi fotografije, ki so nastale v času, ko je bila z njim: "Včasih ne morem verjeti, da je to bilo moje življenje. Obdržala sem fotografije, ko smo bili srečni, preden smo vedeli, česa je sposoben," je povzel njene besede ABC News.

"To je moje otroštvo," pa je dejala Molly Kendall, hčerka Kendallove, ki je bila del njunega srečnega razmerja. "Na žalost so spomini, ki so priloženi tem slikam, izgubili prvotno čustveno vsebino in postali nekaj drugega," je še dodala. Bundy je namreč hitro očaral tudi takrat dveletno Molly, z njo se je veliko ukvarjal, skrbel zanjo, jo naučil voziti kolo ...

Potem ko je Bundy, označen kot morilec, ugrabitelj, posiljevalec, vlomilec in nekrofil, več kot deset let umore zanikal, jih je tik pred usmrtitvijo priznal trideset, ki jih je zagrešil med letoma 1974 in 1978: "Še vedno težko verjamem, da je moški, ki sem ga ljubila in je deloval kot odličen fant, delal tako grozne stvari. To je težko sprejeti." V zvezi sta bila približno pet let, od leta 1969 do 1974, kar se je prekrivalo z nekaterimi njegovimi grozovitimi zločini. Tako Elizabeth kot Molly nista posumili, da je kaj narobe, da živita s serijskim morilcem. "Vedno sem se počutila ljubljeno. Lahko je bila ljubezen, lahko pa je bila le še ena manipulacija." A vseeno je upala, da je njegova ljubezen iskrena.

Po drugi strani pa je vseeno podvomila: "Slišala sem zgodbo enega od njegovih odvetnikov. Povedal je, da mu je Ted rekel, da se rad igra z živalmi, ne spomnim se, ali so bile miši ali kaj drugega. Nekatere je pustil, da živijo, nekateri pa je ubil, mislim, da sva s hčerko miši, ki jim je bilo dovoljeno živeti."

Eden najbolj zloglasnih serijskih morilcev je hitro dobil nalepko "karizmatični hudič"

Da je imel neverjetno karizmo, je potrdilo tudi njegovo nekdanje dekle. Kot študenta psihologije ga je spoznala v baru: "Videla sem ga, kako je sedel za mizo. Šla sem do njega in mu rekla, da je videti osamljen." Zdel se ji je pameten in dober fant: "Vložil je veliko energije v to, da bi nas je osrečeval, delal je zabavne stvari ... vedno se nama je zdelo, da smo družina." In to od prvega trenutka, ko ga je povabila k sebi domov. namreč, ko se je zjutraj zbudila, je našla hčerko in novega ljubimca v kuhinji, ko je pripravljal zajtrk za vse: "Vanj sem bila zaljubljena od prvega dne. Vzel mi je sapo. Bil je uresničitev mojih sanj."

Toda poleti 1974 se je njuna zveza začela krhati: "Namesto da bi prenočil pri nama, je raje odšel domov. Bile so subtilne spremembe, kjer sem se čutila, da ga morda izgubljam ali pa se je morda začel videvati z drugo. Nikoli, niti v sanjah nisem pomislila, da je zalezoval ženske in jih nato na koncu ... ugrabil in umoril. Nobenega povoda ni bilo za to." V nekem intervjuju je agent Bill Hagmaier, ki je preiskoval umore ter pozneje izpraševal Bundyja, povedal, da mu je ob neki priložnosti dejal, da je nadvse užival v vlogi družinskega človeka.

Mlada dekleta so še vedno izginjala, o tem je brala v časopisu, poslušala grozljive zgodbe od sodelavcev, ob neki priložnosti se je celo pošalila, da je grozljivi morilec podoben njenemu izbrancu, a Bundy jo je le navihano potolažil: "Ne, moja mala opica, nikoli ne bi storil česa takega." A senca dvoma je visela nad njo: "Rada sem govorila z njim, bila z njim, bil je samo Ted, ki sem ga poznala. Toda občasno se mi je prikradla misel, kaj pa če je vse res?" Zato je kmalu začela govoriti tudi z lokalno oblastjo ...

Prvič so Bundyja zaradi ugrabitve in poskusa kaznivega napada priprli leta 1975, pozneje je postal osumljenec številnih nerešenih umorov v več zveznih državah. Kljub temu da je ljubezen med Elizabeth in Tedom zamrla, sta ostala v stikih, ko ga je ob neki priložnosti pobarala o orodju, ki ga je imel v avtu (smučarska maska, maska, izdelana iz hlačnih nogavic, lisice, vrečke za smeti, vrv, lomilka ...), jo je znova prepričal, da se moti, njegov šarm je znova deloval, umori so se nadaljevali. A policija mu je bila na sledi, dvakrat so ga priprli, a je uspel zbežati, nato pa so ga dokončno ujeli ter priprli na Floridi leta 1978. Takrat je pri Elizabeth zazvonil telefon, bil je Ted. Želel ji je javiti, da je aretiran.

Ko jo je poklical drugič, pa ji je priznal, da je z njim nekaj narobe: "Poklical me je in dejal, da je z njim nekaj narobe. Bilo je grozno, trajalo je veliko časa, da sem resnično povsem sprejela, kaj je počel. Tudi potem ko mi je to povedal, sem še vedno tuhtala in skušala ugotoviti, kako je mogoče, kako lahko to počne človek, za katerega sem mislila, da ga poznam."

Tudi med sojenjem je bil Ted utelešenje karizme, inteligence in šarma. Bil je ljubljenec medijev, tako kot se je igral z žrtvami, se je igral z novinarji, sodiščem in oboževalkami – točno tako, čeprav je bil Bundy morilec, izredno krut in sprevržen morilec, so dekleta v njem videla pametnega in postavnega moškega svojih sanj, ki ni sposoben tako sprevrženih dejanj.

Bundy je bil obsojen na tri smrtne kazni v dveh ločenih sojenjih, nato pa so ga usmrtili na električnem stolu v zaporu Raiford na Floridi 24. januarja 1989.