Kako je Suhokranjec sredi Ljubljane ugasnil luči razvpitemu Andrewu Tatu

Avtorja članka v Trnovem ustavi mlajši fant in ga ogovori: "Slišim, da se v petek boriš na dogodku v Tivoliju, na katerem bo tudi Andrew Tate." Začudenemu pogledu sledi odgovor: "Ne, kje si to slišal?" Fant na to navdušeno odgovarja, da v Ljubljano prihaja neki 'Top G', zato je poskušal v iskalniku Google najti, kje točno se bo ta dogodek odvijal. Tako je naletel na poster, ki napoveduje veliki borilni dogodek v ljubljanski Hali Tivoli. "Ajaaaa, to misliš. Ne, to se je odvilo pred skoraj desetimi leti ... A ti veš, da je Tata takrat nokavtiral fant iz našega kluba?" Sledi začuden in nejeveren "ne" ...

Zrcalno nasprotje

Medtem ko 'utišani' kontroverzni vplivnež Andrew Tate še vedno dviguje prah zaradi svojih izjav in tudi v svoji odsotnosti na TikToku, Instagramu in Facebooku, sproža razvnete razprave med uporabniki, šteje bajne vsote denarja, se prevaža v dragih avtomobilih in prikazuje svoje na videz brezskrbno življenje, pa njegov "krvnik" Franci Grajš kot vešč tesar in krovec živi od gradbišča do gradbišča, vodi dve podjetji in še klub tajskega boksa v Ivančni Gorici. 

Njuni poti sta se križali v letih 2011 in 2012, ko sta borca, ki sta spadala med najboljših 16 na svetu v kategoriji do 85 kilogramov, vstopila v resničnostni šov Enfusion. Ta je bil razdeljen na dva dela – v kvalifikacijski, ki je potekal na makedonskem Ohridu in finalni, ki se je odvil v Ljubljani. V prvem delu so borci skupaj živeli, trenirali in se med seboj po izločilnem sistemu tudi borili za napredovanje v ljubljanski "final 4". Tam je zmagovalca čakala zajetna nagrada – 30 tisoč evrov. Tate je v turnir vstopil kot 2. postavljeni borec na svetu, Grajš pa, kljub številnim medaljam z amaterskih evropskih in svetovnih prvenstev, ni veljal za glavnega favorita.

"Za prvi dvoboj sem si želel njega. Zato, ker sem si mislih, aha, Američan, oni itak nimajo pojma. Ga bom 'nabuhal' in se z lahkoto uvrstil v naslednji krog. Je pa borec iz Nemčije, s katerim sva bila v ekipi, zbiral prvi in je zbral njega." Nemcu se je to maščevalo, saj je Tate slavil s spektakularnim nokavtom. 

"Se pa spomnim, da je bil ves čas malo odmaknjen. Sicer je pred kamerami znal 'zalajati' in narediti šov. Enkrat sem se usedel zraven njega in sva se malo pogovarjala. Videl sem namreč, da je ves čas na telefonu. Pa je dejal, da igra šah. Povedal je tudi, da je bil njegov oče šahist." In to vse prej kot slab. Emory Tate je bil mednarodni šahovski mojster, za katerega so drugi mojstri pripovedovali, da je igral "izvenzemeljsko, kot da je vesoljec".

Tudi Franci je turnir začel dobro in z nokavtom odpravil najboljšega Belgijca, nato pa v četrtfinalu po hudem boju še nizozemskega veterana Wendella Rocheja. Tate pa je bil tudi v drugem dvoboju suveren in je slavil z nokavtom v drugi rundi. Oba sta se tako po triumfu v ohridskem amfiteatru uvrstila na zaključni turnir četverice. Kljub temu, da je Tate s suverenima zmagama potrdil svojo vlogo favorita pa Francija ni impresioniral. "Nič si nisem mislil o njemu. Jaz sem bil takrat zase nepremagljiv. Bil sem v takem stanju uma, da ni bilo nobene možnosti, da bi si mislil, okej, ta nasprotnik je pa res dober. Več veljave sem pravzaprav dal Sahaku Parparyanu iz Armenije, ki je bil pred zaključnim turnirjem prvo postavljeni borec na svetu. Nanj smo se tudi pripravljali." 

Lahko noč, Ljubljana

Spopad četverice najboljših na svetu za 30 tisočakov je v ljubljansko Halo Tivoli privabil vsega slabih 1000 gledalcev. Grajš je z izjemno predstavo onemogočil svetovnega prvaka Parparyana in slavil po soglasni sodniški odločitvi, Tate pa je v prvi rundi z desnico 'odklopil' Škota Ritchiea Hockinga. To je bila njegova 18. zaporedna zmaga z nokavtom. S takšno statistiko je Tate več kot samozavestno vstopil v finale proti Franciju iz Klečeta.       

"Za dvoboj s Tatom sploh nismo imeli nekega načrta. Vedeli smo, da izhaja iz kickboxinga, zato smo načrtovali napasti z nizkimi nožnimi udarci, ker smo sklepali, da jih bo slabo blokiral. Dal sem mu štiri ali pet brc v nogo, ampak me je ob tem močno kontriral z rokami." Franci, ki v karieri ni prejel nokavta, je občutil, da so Tatovi ročni udarci niso šala. "Njegovi udarci so dejansko bili ostri, eksplozivni. Metal je tudi čudne kombinacije, nepredvidljive. Ima dober 'tajming' in nekajkrat me je dobro kontriral." Toda Suhokranjec se ni dal motiti in je nadaljeval s svojimi napadi.  

"Ko sem ga prvič dobil v klinč, sem vedel, da nima možnosti. Šel sem vanj, z namenom, da ga zlomim." Franci, ki je prepomembne izkušnje pridobil na svetovnih in evropskih prvenstvih v tajskem boksu, je Tatu z vsakim napadom zbijal voljo do borbe in samozavest. Ko je začutil, da Tate popušča, ga je napadel z 'letečim kolenom', sicer zgrešil, vendar je temu sledila klasična kombinacija levega in desnega direkta. Slednji je pristal na bradi in Tate je že takrat padel proti vrvem, kjer pa je sledilo še koleno. "Moral sem ga pokončati, ker bi on meni naredil isto."

Tate je k sebi prihaja več minut. Na koncu je skromno in skorajda nemo vstopil v Francijevo garderobo. "Samo stal je v garderobi in gledal tisti ček, ves nebogljen in ni vedel, kaj naj naredi. Čudno je bilo, mislil sem si: Kaj bi zdaj ti rad, greš ven ali boš še kaj povedal? To mi je ostalo v spominu." 

Tate je potreboval nekaj tednov, da je ponovno zagnal svoj 'samopromocijski biznis' na družbenih omrežjih, komentiranju borbe proti Franciju pa se še danes izogiba. "Takrat dejansko Andrew Tate še ni bil Andrew Tate, kot ga poznamo danes. To je šport, bila je borba. Ti je tudi malo žal, ko na koncu nekdo tako obleži," Grajš odgovarja na vprašanje, ali je čutil zadovoljstvo, ko je Tata utišal z udarci. "Bolj sem vesel, da se zmagal in prišel do konca turnirja. Eno oviro smo odstranili, da smo prišli do končnega cilja. Tako moraš stvari tudi jemati. Nobenega sovraštva ni bilo." Tate je v izjavi po dvoboju sicer poskušal najti izgovor v tem, da ni bil pripravljen na borbo v klinču, na kar Franci odgovarja, da bodo poraženci vedno imeli izgovore. Navsezadnje, pravila borb so bila jasna in se niso spreminjala od začetka turnirja. 

Z zmago je Franci Grajš postal nesporno najboljši profesionalec v kategoriji do 85 kilogramov na svetu, kar je konec leta 2012 potrdila tudi najbolj merodavna spletna stran Liverkick. 

"Mislim, da so nekatere njegove izjave vzeli iz konteksta"

Tate je še kratek čas po tistem nadaljeval aktivno borilno kariero in se po Francijevi začasni upokojitvi spopadel za naslov prvaka organizacije It's Showtime proti Parparyanu. Po točkah je slavil Armenec. "Pred kratkim se je boril tudi v Romuniji. Bil je televizijski komentator na enem borilnem dogodku. Na tehtanje ni prišel eden od borcev, nato pa se je Tate verbalno sporekel z drugim. Imela sta dvoboj in Tate je zmagal z nokavtom," pove Franci, ki s svojim nekdanjim nasprotnikom ni v kontaktu. Ga pa aktivno spremlja že nekaj časa.

"Saj v določenih stvareh ima prav. Mislim, da so nekatere njegove izjave tudi vzeli iz konteksta. Ne razumem celotne zdrahe. Je pa noro, kakšen doseg ima, YouTuba sploh nisi mogel odpreti, da se ne bi on pokazal. Vsake toliko časa je moj kondicijski trener pod katero od njegovih objav napisal kakšno zbadljivko na račun najinega dvoboja in mi je o tem pripovedoval. Zanimajo pa me tudi avtomobili, zato sem vsake toliko časa pogledal, kakšno njegovo objavo. Bolj intenzivno pa sem ga spremljal v zadnjem času, ko je gostoval na različnih podcastih. Ne morem reči, da ima povsem neumne ideje. Ko enkrat rataš tako močno ime, te seveda nevoščljivi ljudje poskušajo potunkati," na celotno afero z ukinitvijo njegovih profilov na družbenih omrežjih gleda Grajš. 

Po izbruhu afere, na površje priplaval tudi posnetek dvoboja

Zaradi celotnega šundra okrog Andrewa Tata, so zagon v popularnosti dobile tudi vse z njim povezane vsebine, ki so dostopne na internetu. Posnetek dvoboja, ki je bil objavljen pred skoraj desetimi leti je še pred časom imel okrog 15.000 ogledov na YouTubu, sedaj pa je število naenkrat poskočilo na preko 135.000, video z vrhunci dvoboja, objavljen maja letos, pa ima več kot 360.000 ogledov . "Zdaj, ko ga vsi kritizirajo ali sovražijo, je bilo objavljenih kar nekaj vrhuncev najinega dvoboja, ki so se razširili po internetu. Že to, da se midva sedaj pogovarja zaradi tega je smešno. V inbox sem začel dobivati TikTok videe, nekateri ljudje so mi pisali. Potem sem začel brati komentarje. Pa se ti seveda potem 'fejst' zdi. Hecno je tudi spremljati razprave, kako se dva uporabnika skozi 15 komentarjev prepirata, od katerega udarca je zaspal, ali je bil to desni direkt ali koleno." 

 Franci uporablja samo Facebook, profilov na drugih družbenih omrežjih nima. "Hecno je tudi, da me kdo sedaj tudi ustavi na ulici pa mi reče: 'Ti si tisti, ki je Tata nokavtiral.' Hecno zato, ker imam v karieri zmage na katere sem precej bolj ponosen. Takrat je bilo v dvorani mogoče 1000 ljudi. Če bi imela sedaj borbo, bi bile verjetno Stožice premajhne. Zadnjič mi je trener poslal video Tatovega obiska, ves začuden. Pa sem rekel: Nič, najprej Andrew Tate, potem pa še Jake Paul in greva oba v penzijo." 

Franci se seveda šali in dodaja, da mu tovrstni dvoboji z vplivneži sploh ne dišijo. "Meni se zdi to zelo narobe. Mnogi se sedaj gredo te podvige. V redu, šel si v ring, ampak ne izkoriščati športa za svojo samopromocijo. Borilni šport ni, da treniraš en mesec, greš potem v ring in jadraš na neki publiciteti. Lahko bi se šel ta medmrežna zbadanja in ga pozval na ponovni dvoboj, vendar to nisem jaz, to ni moj stil." Francija v zadnjem času nekateri nagovarjajo k izzivanju Tata, vendar v tem ne vidi posebnega zadovoljstva. 

Sicer priznava, da danes ni več dovolj biti samo dober športnik. "Na Tajskem ali pa v Rusiji, recimo, je na stotine vrhunskih borcev, za katere nihče ne ve. Moraš se prodati, moraš biti zanimiv. To razumem kot nujno zlo tega športa. Koliko in kako se kdo v temu najde, je drugo vprašanje. Ali gre za nekoga, ki je ugotovil, kako igra poteka ali pa je dejansko nek butelj, ki mu to ustreza."

Franci je svoj poslovilni dvoboj opravil leta 2017, vendar občasno še pomisli na vrnitev. Čeprav svojih rezultatov in treniranja tajskega boksa ni nikoli obešal na velik zvon, pa pravi, da bi ob povratku morda ubral drugačen pristop. "Če bi naredil še eno borbo, bi jo pa morda res bolj oglaševal. Ampak bolj na način, da bi snemal vlog, treninge, da pokažem, kaj vse je treba narediti, da se nekdo dobro pripravi na pravo borbo. Kako je treba zjutraj vstati, pa iti na trening, pa narediti si za jest, biti zbit, počivati, iti v službo, se zvečer še enkrat zvleči na trening, dobiti batine in vse skupaj ponavljati iz dneva v dan. Tako bi na realen način pokazal, kako to vse skupaj zgleda. Zdi se mi, da bi ljudje tudi to prepoznali." 

 Kaj Franci počne danes?

Suhokranjčan vodi dve podjetji in klub tajskega boksa Nak Muay v Ivančni Gorici. V klubu ima okrog 40 članov, od tega polovico otrok. V času korone je bilo delo kluba omejeno, sedaj pa njegovi člani počasi vračajo na tekmovalna prizorišča. Med znanimi borci, del svojih priprav v njegovem klubu opravi tudi Samo Petje. 

Sicer pa Franci že od rane mladosti dela 'na strehi' in v smislu preživljanja z zaslužki od športa nikoli ni bil pravi profesionalec. Čas, ki ga preživi v televoadnici, pa posveča svojim varovancem. "Cele dneve sem na gradbiščih, delam," pravi 35-letnik, ki je diametralno, skoraj stereotipno nasprotje arogantnega Američana. 

Eden od najbolj branih in priljubljenih komentarjev pod videom vrhuncev dvoboja med Grajšem in Tatom pravi: "Za vse, ki se sprašujete, kje je ta fant danes. Dela od 9. do 17. ure in nima pojma, kako bi lahko bil bogat, če bi samo začel provocirati in snemati videe s cigaro v ustih in govoriti, da je pravi Top G, ker je edini človek na svetu, ki je nokavitral Andrewa."

 Zapis je pritegnil Francijevo pozornost, zato je pod uporabniškim imenom Franci123 zapisal: "V bistvu začnem delati ob sedmih." Na svoj komentar ni prejel nobenega odziva. Najbrž uporabniki ne vedo, da je avtor komentarja Franci Grajš.