Vojno stanje v Ukrajini je v javnosti obudilo problematiko širjenja lažnih novic na družbenih omrežjih. Platforme, kot so Instagram, Twitter in TikTok, močno vplivajo na posameznikovo dojemanje vojne, pri čemer predstavljajo lažni ali kakor koli manipulirani videoposnetki posebno nevarnost. V okviru novega podcasta z naslovom War on Truth bodo specializirani novinarji Radia 4, ki deluje pod okriljem BBC-ja, sledili lažnim novicam in razkrivali resnična dejstva. Kako torej na spletu prepoznati lažne objave o vojni v Ukrajini?
Paziti je treba na stare videoposnetke in videoposnetke, ki ne prikazujejo resničnega dogajanja. Že v prvih dneh je po spletu zakrožil posnetek ukrajinskega zračnega napada na rusko skladišče z vojaško opremo. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži in da posnetek v resnici prihaja iz vojne v Siriji. Podobno se je zgodilo s posnetki eksplozij, ki so v resnici prikazovali eksplozijo v Bejrutu, kjer se je leta 2020 v pristanišču zgodila tragična nesreča.
Pri takšnih vsebinah lahko uporabnik resnico odkrije že s pomočjo preprostega orodja, kot je Google Maps. Že z nekaj kliki v orodju je namreč mogoče ugotoviti, ali določene stavbe zares stojijo tam, kjer objave na spletu trdijo, da so. Priročno orodje pa so tudi spletne strani, s pomočjo katerih lahko uporabniki ugotovijo, od kod fotografije zares izvirajo in kdo jih je objavil. Če je bil posnetek, za katerega uporabnik trdi, da prihaja iz vojne v Ukrajini, v resnici objavljen že pred letom dni, takoj postane jasno, da ni pristen.
Angleški novinarji poleg tega pomembnost pripisujejo tudi temu, kdo določeno vsebino objavi in ali gre za zanesljiv vir. Profili na družbenih omrežjih, ki imajo malo sledilcev in nimajo lastnih fotografij, so navadno lažni oziroma trol profili, ki so bili ustvarjeni zgolj zato, da bi na spletu širili neresnico in pod drugimi objavami puščali sovražne komentarje. Voditelji podscasta pri tem poudarjajo tudi žalostno dejstvo, da je čas vojne popolna priložnost za zbiranje sledilcev in všečkov ter da lažne vsebine zaradi svoje senzacionalističnosti navadno privabijo veliko večje število ljudi kot tiste 'navadne'.
Novinarji, ki pripravljajo podcast, zato svojim sledilcem polagajo na srce, naj si pred nadaljnjim deljenjem takih vsebin vzamejo nekaj minut in po najboljših močeh preverijo, ali informacije zares držijo.
