Zanimivosti

Kavbojke so prali z varikino in jih trgali s kotno brusilko

Hrušica, 11. 02. 2024 07.00 | Posodobljeno pred 12 dnevi

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Tina Hacler
Komentarji
30

Že zgodaj zjutraj je bil promet pred Jesenicami upočasnjen. Ampak tokrat ni šlo za kolone sobotnih smučarjev, ki bi hiteli proti Kranjski Gori, zastoj je bil v obratno smer. Iz smeri Mojstrane je namreč sopihal mali traktorček, ki pa ni vozil kmeta v gozd, temveč je na njem pisalo Policija. Pri Hrušici je zavil levo in se mimo napisa Kopiwood povzpel navkreber, kjer se je pridružil množici sebi podobnih. Vsi pa so imeli skupno pot: vozili so nazaj v pisana 80. leta prejšnjega stoletja. Jureta Franka, "pankerje", zasedbo kultnega filma Kdo tam poje (Ko to tamo peva).

Pred traktorsko prikolico, ki je spremenjena v repliko rjavega avtobusa z napisom v cirilici "Krstić in sin", domačin Sandi veselo razteguje meh. Po zraku zaplavajo zvoki znane poskočnice, ki je Miška in druščino nekoč spremljala v Beograd.

Kdo neki tam poje
Kdo neki tam poje FOTO: Luka Kotnik

"V harmoniko sem vgradil blutooth zvočnik," pojasni, od kje prihaja melodija. Vlogo drugega ciganskega muzikanta je prevzel Primož, ki napev izvablja iz namišljenih orglic. Tjaša je nevesta, ki nosi dolgo belo krilo.

Do Beograda s firmo Krstić
Do Beograda s firmo Krstić FOTO: Luka Kotnik

"Zanj smo uporabili kar domače 'firnke'," harmonikaš s cilindrom v smehu pojasnjuje, kako prav so jim prišle stare čipkaste zavese. Gre za družinsko masko, osemčlansko igralsko zasedbo namreč sestavljajo člani iste razširjene družine.

Legendarni nosilec zvoka

Družinski pridih je letošnjemu Hruščanskemu karnevalu dala še ena skupina "ta domačih". Skupinsko masko Snete kasete, poznejše skupne zmagovalce dneva, je sestavljala "hruščanska mladina", kot se opišejo. Gre za tamkajšnje otroke, najmlajši član povorke je imel le dve leti, in njihove starše.

Traktorsko prikolico so spremenili v radio, nato pa poskakali ven, oblečeni v kasete, legendarne nosilce zvoka, ki so kraljevali v 80. letih prejšnjega stoletja. Letošnja tematska usmeritev karnevala je bilo namreč prav tisto divje obdobje, "ko se je dogajal' ful", kot so spomnili organizatorji.  

Jurek in burek

Rojstni kraj najboljšega slovenskega hokejista Anžeta Kopitarja, ki že vrsto let piše zgodovino v elitni severnoameriški ligi NHL, so tako preplavile pisane podobe tistega časa: moda, glasba, znane osebnosti.  

Miha in Andraž iz Javorniškega Rovta kabino traktorja krasita z olimpijskimi krogi. Spomin na leto 1984 in OI v Sarajevu, ko je Jure Franko pred natančno 40 leti z veleslalomsko srebrno kolajno spravil v ekstazo celotno nekdanjo skupno državo, ki ga je takrat postavila celo pred svojo oboževano kulinarično mojstrovino in se mu poklonila s skandiranjem: "Volimo Jureka više od bureka".

Prikolico napolnijo navijači, "Jureka" pa ni nikjer videti. Kot pravi smučar se je namreč odločil, da ga bo na pot popeljala žičnica. Za prikolico so privezali staro sidro, ki je vleklo podstavek, na katerem je polni opravi "smučal" po cesti.

Sarajevo '84 in Jure Franko
Sarajevo '84 in Jure Franko FOTO: Luka Kotnik

Da gre za gorenjski karneval, dokazuje tudi Janez s svojo druščino. Oblečen v staro Integralovo uniformo je sprevodnik na zanimivi kompoziciji.

Vzeli so namreč rezervne sedeže stare enosedežnice, ki še danes vozi na Španov vrh, nanje posedli smučarje, na prikolico pa privezali tudi pravi snežni top. Prvi tak je bil v Jugoslaviji, se pohvalijo. Uporabljali so ga za zasneževanje v Savskih jamah, pokažejo fotografije izrezkov iz starih časopisov.

Da bosta raje plula, pa sta se odločila Darka in Miki. Kapitan Grega ju je posadil v čoln, ki ga je leta 1980 izdelala Jugoplastika: "Želel sem ga obnoviti, da bi ga spet spravil na vodo, vendar renovacija zaradi birokracije ni uspela. Nato sem rekel, da bo pa vsaj za pusta, če nič drugega," skomigne z rameni.

Papirje pa ima urejene Mihov fičko, ki je le leto dni mlajši od omenjenega čolna. Nedolgo časa nazaj je Miho varno pripeljal celo v Biograd na moru, tokrat pa je prevzel nalogo "šlep službe". "Do danes nismo vedeli, ali bo vlekel, načrta B pa nismo imeli," se veselo smejijo, ko fičkov motor zabrni in potegne za sabo tudi čoln.  

Punk ni mrtev

Najbolj množična maska pa so pankerji z Blejske Dobrave, kar okoli 30 jih je. Lani jih je bilo še več, prav oni pa so tudi slavili s svojo skupinsko masko, ki je uprizarjala politični cirkus. "Takoj, ko smo izvedeli, kaj bo letošnja tematika, sem pomislil na punk. In da ta še vedno ni mrtev," pravi Gregor.

Glasbeni slog, ki je v 80. letih obnorel marsikoga, je s seboj prinesel tudi "deviantni" slog oblačenja. Na ulico so tako vrnili irokeze, pasje ovratnice, verige, na majicah izpisane psovke. "Vsak je poskrbel za svojo opravo. Nekaj starih kosov smo našli v omarah, nove pa smo predelali v ta namen. Tako smo denimo kavbojke prali v varikini in jih trgali s kotno brusilko," opisuje priprave na dogodek.  

Ulična povorka

Ob 10. uri se je nato pisana povorka s Hrušice s polžjo hitrostjo odvalila proti Jesenicam. Do pet kilometrov oddaljenega osrednjega trga so potrebovali dve uri, vmes pa so jih pozdravljali navdušeni prebivalci mesta, ki ga je v tistih časih zaznamoval razvoj železarne. Nekateri so mahali z domačih oken in balkonov, drugi so prišli na ulico tudi sami v maskah.

In če so organizatorji pustnih povork po Sloveniji spričo slabe vremenske napovedi zaskrbljeno zrli v nebo, ko smo jih v tem tednu spraševali po načrtih, se Hrušičani niso pustili motiti: "Tudi v 80. letih je padal dež. Reklo tistega časa je bilo: 'Nič nas ne sme presenetiti!' In tudi nas ne bo," so nam odgovarjali. "Naši vozovi imajo strehe, tako da bodo udeleženci v času pustne povorke na suhem," so zagotovili.  

Povorki so pripravili za več kot 500 udeležencev v 30 skupinskih maskah, obvezna popotnica večine vozov pa je bila "kavbojc" rožnati zvarek, ki je nastal po mešanju litra šnopca z decilitrom malinovca. Nazadnje njegov učinek ni bil nadvse potreben, saj je nebo zdržalo proti tlom je v soboto poslalo le take kaplje, ob katerih se je dalo zdržati tudi na prostem.

Več kot 30 let zatišja

Čeprav Gorenjska za razliko denimo od Ptuja ali Cerknice ni prva misel ob omembi pustnih običajev na Slovenskem, ima pustovanje tukaj vseeno že dolgo brado. Tradicija pustnih povork Hrušičanov namreč sega vse v leto 1937. Po skoraj treh desetletjih premora pa so jih v zadnjih letih spet začeli oživljati.

4. Hruščanski karneval
4. Hruščanski karneval FOTO: Luka Kotnik

Začetki segajo v čas med obema vojnama. Na arhivskih fotografijah je tako ujeta ladja Titanik, izdelana leta 1937. Po vojni so sprevodi s Hrušice proti Jesenicam krenili ob času, da so prispeli tja do 14. ure, ko se je zaključila izmena v železarni. Na dan povorke so se tudi ostali Hrušičani zbrali na Placu in so nato peš spremljali pustne vozove na Jesenice. Organizatorji opisujejo, kako se je dogodka vedno udeležila množica ljudi. Priprave so se začele že več kot mesec dni prej, tematika pa je bila vsako leto drugačna. Zadnji tovrstni pustni sprevod je bil leta 1987.

Po več kot treh desetletjih premora pa se je leta 2020 začelo pisati novo poglavje stare zgodbe. Izpeljali so 1. tradicionalni Hruščanski karneval s povorko od Hrušice do Jesenic in nazaj, ob tem pa ravno še za rep ujeli zadnje brezskrbne dni, preden je udarila pandemija covida-19. Ta je odnesla povorko leto dni pozneje, pustni vozovi so se na ulice končno lahko vrnili leta 2022, čeprav so še teden dni pred pustno soboto veljale stroge protikoronske omejitve. Tema tiste pustne povorke so bili pravljični junaki, zato so vozove napolnili Smrkci, Nodi, Kekec in Bedanec, Kremenčkovi, Spuži in Sneguljčica s svojimi sedmimi palčki.

Lani so se do Jesenic zapeljali kot cirkus, vozovi so predstavljali zimskega, družinskega, političnega. Letos so torej oživeli "čarobno desetletje", kaj bo prineslo prihodnje leto, organizatorji še ne razkrivajo, obljubljajo pa, da bo spet pestro. Odnehati namreč ne nameravajo, saj pravijo, da so šele dobro (spet) začeli. 

KOMENTARJI (30)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

MiamiNights1984
12. 02. 2024 10.10
+1
Ful dobro in izvirno! Seveda ne manjka pustnih janšističnih trollov, ki se obreknejo prav ob vsako stvar in politizirajo. Zadeva postaja skrajno patetična.
CestniKolesar370Wattov
12. 02. 2024 12.06
"Patetično" pomeni v slovenscini nekaj drugega, kot "pathetic" v agleščini. Evo janšist te je izučil, da ne bos neveden.
CestniKolesar370Wattov
12. 02. 2024 09.46
-1
Jugonostalgija lol. Poslusam Tito to, Tito ono. Raj ma Zemlji. Kako hudica so lahko boljse ziveli v Avstriji in povsod drugje, ce pa niso imeli svojega Tita? Mindblown.
Natoforever
11. 02. 2024 18.33
+4
A si mora tamal.res rinit na prvi sliki ta sendvic v usta...??? Lahko bi dali kaj bolj primernega za naslovnico.
aijtfia
11. 02. 2024 17.44
-7
Te Gorence bi morala Srbska Krajina priključit k svoji domovini!!! Banda Yugonostalgična!
haad
11. 02. 2024 18.06
+6
Victorinox
11. 02. 2024 19.42
+3
Saj tam so nekateri res taki, namreč jugo nostalgiki. Čeprav človek ne ve, ali se s tem ponašajo, ali se norčujejo iz jugovine.
DominusMaximuz
11. 02. 2024 16.17
-1
zakaj je ta jugonostalgija tko popularna? Sploh ne štekam. Izgovor da se ga pije? meni vse skupaj primitivno...
ćurkl
12. 02. 2024 09.07
-1
Mogoče zato, ker je "stara" Domovina skrbela za svoje ljudi. Nova pa skrbi, da zakoni ustrezajo gospodarjem iz Bruslja ...
CestniKolesar370Wattov
12. 02. 2024 09.45
+1
A prejsna ni imela gospodarjev iz Beograda?
haad
11. 02. 2024 16.03
+8
BRAVO HRUŠČANI IN OSTALI
BSSistemTelaze
11. 02. 2024 13.14
-13
En kup yugotrpecih spet😒i drug do druga😁skratka potop
trgft
11. 02. 2024 12.41
+12
Super! Na našem koncu že 24. let mednarodni pust. Zanimivo za videt. In veselje za otroke.
Minifa
11. 02. 2024 11.01
-5
Še iz PUSTA so naredili propadlo Dražgoško veselico. Nikjer izvirnosti pravih pustnih šem.
štrekeljc
11. 02. 2024 13.21
+7
Minifasist, ti ni prav, da se norčujejo iz Dražgoš? Poznaš star pregovor? Slabemu kopulacijskemu organu je še dlaka v napoto!
nekodnas
11. 02. 2024 11.00
+25
Bravo, super, živopisno. Vidi se ,da je bilo vloženega veliko truda, časa in kar nekaj evrčkov (upam ,da vas je " kdo " vsaj solidno evrsko subvencioniral, kar si res zaslužite ) Pogumno z novimi idejami v prihodnje leto in še vsa naslednja leta..
luna.3
11. 02. 2024 10.46
+24
BRAVO IN ŠE ENKRAT BRAVO!
Hellsrael
11. 02. 2024 10.42
+16
Lepo. Kot sem opazoval v drugih krajih...je bila ta , izmed izvirnejsih povork v Sloveniji.
ZIPPO
11. 02. 2024 10.41
+15
Izvirno! BRAVO Gorenjci! 👍👍😁
Limo
11. 02. 2024 10.12
+17
Bravo 👍 vsaka čast 🥇
Vakalunga
11. 02. 2024 09.25
-22
Prava beda, nič izvirnega, nič Slovenskega spet ta propadli Balkanizem na celi črti.
Hellsrael
11. 02. 2024 09.52
+17
Kaksen balkanizem spet? Kaj ni slovenskega, od kdaj je pust balkanski?
Betuul
11. 02. 2024 10.34
+15
kaj si pa mislu kako si gor zrastu Vakalunga ! Na balkanizmu!
brabusednet
11. 02. 2024 09.03
+19
Zakaj te ob vaši obletnici si ne upate komentiranje odpret,če ste tako popularni.Mene tu skrbi za svobodo govora na tem portalu.Samo to dovolite,kar levi politiki ugaja.Še dobro,da je nekaj neodvisnih medijev,še.Čeprav se javna rtv in leva politika trudi na vse pretege ukinit.Da prevladajo spet tisti jeb--o več.
Mehtilda
11. 02. 2024 13.29
+0
Brabi, kaj nakladaš...komentiranje je prepovedano pod nekaterimi članki, v resnici je večina komentatorjev desnih, torej bi potem lahko splošno prepovedali komentiranje. Pravzaprav bi to bilo še najboljše, večina vas tukaj itak samo gnev izliva.
Fluxx
11. 02. 2024 08.37
+24
Kot zanimivost. Cerkev je pust zelela na vse kriplje prepovedati, saj ji praznika nikakor ni uspelo pokristjaniti tako kot je to storila npr z bozicem ter velko nocjo. No vseeno se je praznik ohranil kljub hudim prepovedim.
Grma53
11. 02. 2024 08.17
-5
Nič izvirnega. Na Jesenicama , u Velenju, itd je to vsakodnevni običaj.
zaba67
11. 02. 2024 08.16
+27
na bližnji Koroški Beli in v Javorniških in jeseniških rovtih pa so vlekli ploh (to je bila bolj ruralna izvedba pusta brez ameriških navlak..
oježeš
11. 02. 2024 12.53
+4
Bodi malo bolj natančen, če že omenjaš nek običaj. 'Vleko ploha kot simbolično poroko uprizarjajo v pustnem času v nekaterih vaseh na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, kjer se v predpustnem času ali v preteklem letu ni poročilo nobeno dekle.'
Brihtniseb
11. 02. 2024 08.08
+28

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.