KOMENTAR: Kdo je morilec?

Eden izmed največjih postaja tudi Norvežan Jo Nesbo, ki je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji. Že samo podatek, da je k nam priletel z zasebnim letalom, najetim prav zanj, je zgovoren.

Po nedavno objavljenih podatkih prodaja kriminalk in trilerjev raste izjemno hitro. V Veliki Britaniji naprimer je v preteklem letu zrasla za skoraj 20 odstokov, prodali so skoraj 19 milijonov knjig. Avtorji so globalne zvezde in zaslužijo ogromno denarja.  Eden izmed največjih postaja tudi Norvežan Jo Nesbo, ki je bil prejšnji teden na obisku v Sloveniji. Že samo podatek, da je k nam priletel z zasebnim letalom, najetim prav zanj, je zgovoren.

Tudi v Sloveniji so že pisatelji, ki so se uspešno preizkusili v tem žanru in ki lahko, kar je pri nas redkost in posebnost, od tega tudi živijo.

V čem je torej čar teh knjig, zakaj tako radi beremo o morilcih, nasilju, zločinih?

Jo Nesbo, tudi sam, tako kot na nek način njegov glavni junak Hary Hole, tako rekoč sanjski  moški, preizkusil se je v različnih privlačnih dejavnostih, bil je kar uspešen nogometaš,  dokaj uspešen glasbenik, še zdaj igra v bendu, in na koncu še pisateljska zvezda. Nadaljuje po poti uspešnih skandinavskih pisateljev. Najbolj odmeven  doslej je bil Stieg Larsson, njegova trilogija Milenium z zanimivo junakinjo Lisbeth Salander je bila globalna uspešnica. Larssonu je pot pretrgala smrt, umrl je nenadoma, zaradi srčnega infarkta, pojavile so se celo teorije zarote, da naj bi bila smrt sumljiva, saj da je Larsson pri pisanju dregnil tja, kamor ne bi smel.

Že pred Larsonom, ne pa s takšno globalno slavo, je bil precej prevajan in zanimiv Henning Mankell. Skandinavska pisateljska srenja, tudi z zanimivimi islandskimi predstavniki je trenutno zelo močna, včasih jim nekoliko  pomaga, pri ustvarjanju vzdušja kar že sama domača pokrajina, klimatske razmere in tema, dolge noči. Prav lahko se zgodi, ko bereš zvečer knjigo, ki se pozimi dogaja na Grenlandiji,  da raje zakleneš  sobo, čeprav si nekje na varnem na  poletnem morju.

Med temi avtorji je že skoraj klasika Peter Hoeg s knjigo Občutek gospodične Smille za sneg.

Kar je morda za bralca tudi  zanimivo, vse te knjige odpirajo nam neznano Skandinavijo, družbo, kjer se prav tako borijo z rasizmom, kjer jih prav tako preganjajo še zgodbe iz druge svetovne vojne o kolaboraciji, kjer je ženski tudi lahko zelo težko, v včasih seksistični, mačo družbi  

Skandinavski trend pa je bolj vpliven le zadnja leta, ker kriminalke, kot je nekdo duhovito ugotovil, so bile popularne že preden so bile popularne.

Nenazadnje, že Šeherazada si je reševala življenje s pripovedovanjem tudi kriminalnih zgodb. Je pa zdaj prvič, da je ta žanr premagal vse, tudi naprimer lahke ljubezenske romane.

Morda ker, kot ugotavlja ena zmed uspešnih pisateljic, sta si žanra na nek način podobna, povsod bralec rešuje nekakšno sestavljanko, uganko, če je to v romantični drami vprašanje, kdo bo tisti pravi in ali bo na koncu poroka, je to v kriminalkah vprašanje, kdo je morilec in ali bo na koncu prišel v roke pravice... in kar je najbolje pri obeh žanrih, pisatelji bolj ali manj spretno razpletejo zadeve vedno v prid glavnih junakov, vedno v prid zmage dobrega nad zlim.

Če je Skandinavija danes močna, pa globalno še vedno daleč največ prodajo pisci z angleško govorečega področja.

Jo Nesbo se sicer drži dobro, z okrog 60 milijoni knjig, tukaj nekje je tudi Harlan Coben, še v višji kategoriji so naprimer Lee Child, James Patterson, Dan Brown, John Grisham ...

še vedno pa je nesporna in nedosegljiva kraljica prodanih knjig Agatha Christie, doslej so prodali okoli 2 milijardi njenih knjig.

Številne in različne so lestvice najboljših, najbolj priljubljenih itd, ni nujno, da se  te  lestvice prekrivajo povsem z lestvicami najbolje prodajanih. Glasujejo bralci, pa pisci, poznavalci, za svoje najljubše. Kako bogato je to področje literature ugotoviš ko, čeprav si prebral res že kar veliko teh knjig, se  še vedno zgodi, da na kakšni izmed teh lestvic res poznaš samo nekaj imen.

Poglejmo naključno izbrano lestvico, 20 najboljših vseh časov britanskega časnika Telegraph

Na njej je sicer zelo malo novih imen, so pa knjige, ki jih imate morda tudi doma, zaprašene na knjižni omari, še od staršev ali starih staršev, kot naprimer Wilkie Collins, Ženska v belem, ali pa Rebecca pisateljice Daphne du Maurier, Sherlock Holmes, Tujec na vlaku Patricie Highsmith, Agatha Christie, Georges Simenon, Truman Capote, Raymond Chandler, Elmore Leonard, James Ellroy, do Umberta Eco z Imenom rože,  od Skandinavcev pa le Peter Hoeg z gospodično Smillo, pa Paul Auster z ameriško trilogijo do srhljive Sarah Waters. 

Lestvica The Sunday Times iz leta 2015, na njej samo najboljši zadnjih nekaj let. Od 50 avtorjev je pri nas bolj znanih in prevedenih le nekaj, na primer Fred Vargas, Jussi Adler Olsen, Andrea Camilleri, John le Carre, Stephen King.

Če pogledamo značilnosti priljubljenih kriminalk vidimo, da so napisane precej podobno. Pogost je osrednji lik, ponavadi inšpektor, forenzik, detektiv. Ponavadi so to liki, s kar težko osebno prtljago, zgodbami iz preteklosti, osamljeni, preveč pijejo, so pa ponavadi, kljub temu, da so s travmami obremenjeni alkoholiki, precej privlačni za drugi spol 

Takšen je junak večine romanov Jo Nesba Hary Hole, zanimiv je junak ameriškega pisca uspešnic Michaela Connollya, tudi Harry, to pa je le okrajšava njegovega celega imena Hieronimous, ob tem, da se piše Bosch?? Tudi avtorica Harrya Potterja, Rawlingova (pod psevdonimom Robert Galbraith) je ustvarila simpatičnega travmatiziranega junaka Cormorana Strika.

Pred kratkim umrla mojstrica žanra P. D. James nam je zapustila aristokratskega inšpektorja Adama Dalgliesha, zelo poseben je tudi lik Erasta Fandorina pisatelja gruzijskega rodu Borisa Akunina. Če Fandorin preganja zločince še v carski Rusiji, pa je Bernie Gunther junak zanimive Berlinske trilogije avtorja Phillipa Kerra, postavljene v čas nacizma v Nemčiji. Številni junaki kriminalk so postali tudi filmski ali televizijski junaki, na primer inšpektor Morse Colina Dexterja.

V zadnjih nekaj letih so sicer najbolj v ospredju psihološke kriminalke, z nasiljem v krogu družine, značilen primer je Dekle na vlaku Paule Hawkins ali pa Ni je več  Gillian Flynn.

So kriminalke inferiorna literarna zvrst? Prav gotovo se včasih ljubitelj literature, bralec, ni  prav posebej postavljal s tem, da je ljubitelj in poznavalec kriminalk, če pa že, je to moralo biti kaj posebnega, na primer Chestertonove knjige o detektivsko navdahnjenem duhovniku, očetu Brownu, ali pa vsaj kakšna iz zgornjega seznama klasičnih romanov.

Danes so se kriminalke ponosno umestile na knjižne police, o njih brez težav teče beseda tudi v bolj intelektualnih miljejih, nestrpno se čaka na nove knjige kakšne Tane French, irske vzhajajoče zvezde (pri nas žal še ni našla prevajalca), pa seveda vsega, kar napišejo uveljavljeni zvezdniki, kot je Jo Nesbo. In ne nazadnje, Nesbo je navdih za zadnjo knjigo poiskal kar v ultimativni literarni referenci, Shakespearu.

Morda pa tudi drži, da ko so časi stresni in kaže, da bo slabo premagalo dobro, pridejo prav kriminalke, da znova, vsaj v fikciji, vzpostavijo ravnotežje in prinesejo srečen konec.