Znanstveniki so v Kostariki proučevali, kako se ena od vrst krojaških mravelj Atta cephalotes vede, ko občuti, da bo začelo deževati.
V prvem poskusu so na pot do mravljišča v gozdu nastavili votle škatle, v katere so dali vlažno vato. Ko so mravlje prečkale škatlo, so občutile vlažnejše ozračje, kakršno je značilno za čas pred dežjem. V drugem eksperimentu pa so rastline ob poti poškropili z vodo, s čimer so simulirali dežne kaplje.
V obeh primerih so mravlje začele hoditi za približno 30 odstotkov hitreje kot običajno. Njihova hitrost je tako namesto 1,21 znašala 1,49 metra na minuto, so zapisali v študiji, objavljeni v reviji Insectes Sociaux.
Znanstveniki menijo, da krojaške mravlje pospešijo korak, da bi one same in njihov tovor ostali suhi. Moker košček lista je namreč več kot dvakrat težji od suhega. Če se mravlje ali tovor zmočijo, ga nemudoma izpustijo in se vrnejo v gnezdo. Če pa ob prvih znakih dežja pohitijo, ostanejo suhe in domov prinesejo liste, poroča portal ScienceNews.
Na listih sicer krojaške mravlje, ki živijo v tropskih gozdovih Srednje Amerike, gojijo glive, s katerimi se prehranjujejo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.