Prve študije mumificiranega trupla slavnega Ötzija, ki sta ga leta 1991 v Ötzalskih Alpah v Italiji blizu meje z Avstrijo po naključju odkrila nemška turista, so pokazale genetske sledi vzhodnoevropskih stepskih pastirjev izpred 5000 let. Vendar nova študija te ugotovitve ne podpira več.
Raziskovalci pravijo, da je tehnologija od prve študije napredovala in da so v celoti dekodirali veliko več genomov drugih prazgodovinskih Evropejcev. To je omogočilo primerjavo Ötzijevega genetskega zapisa z njegovimi sodobniki. Znanstveniki so ugotovili, da ima ledeni mož več skupnih prednikov z zgodnjimi anatolskimi kmeti kot s svojimi evropskimi sodobniki.
Johannes Krause z oddelka za evolucijsko antropologijo na Inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji je povedal, da je "analiza genoma razkrila fenotipske lastnosti, kot sta visoka pigmentacija kože in temna barva oči, ki so v popolnem nasprotju s prejšnjimi rekonstrukcijami, ki prikazujejo moškega s svetlo poltjo in svetlimi očmi".
Raziskovalci so povedali, da je prejšnja podoba Ötzija napačna tudi glede njegovih las, saj kot moški v zrelih letih najverjetneje na glavi ni imel več dolgih in gostih las, poleg tega pa njegovi geni kažejo na nagnjenost k plešavosti.
Vse od odkritja Ötzijevega mumificiranega trupla leta 1991 na dan prihajajo vedno nove podrobnosti iz njegovega življenja, predvsem v regiji pa je postal neke vrste zvezdnik. Med drugim so na podlagi doslej znanih podatkov o njegovem življenju leta 2018 posneli tudi film Moški iz ledu (Der Mann aus dem Eis).
KOMENTARJI (28)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.