Napad hroščev na starodavne knjižne zaklade

S polic srednjeveške opatije na Madžarskem umikajo na tisoče knjig, stari tudi več stoletij. Skušali jih bodo rešiti pred invazijo hroščev, ki bi lahko izbrisala stoletja zgodovine.

Restavratorji s polic odstranjujejo približno 100.000 ročno vezanih knjig in jih previdno zlagajo v zaboje. Kmalu bodo namreč pričeli s postopkom dezinfekcije, katerega cilj je uničiti drobne hrošče, ki so se skozi leta dobeseno 'zarili' v dragoceno gradivo.

Hrošč kruhar, znan tudi kot 'skladiščni škodljivec', je sicer razširjen po vsem svetu in se pogosto pojavlja v človeških bivališčih, kamor ga zanesemo s hrano. Največkrat ga najdemo v shrambah, pogosto se nahaja med suhimi živili, kot so žita, moka in začimbe. Privlačijo pa ga ga tudi želatina in lepila na osnovi škroba, ki jih najdemo v knjigah.

Ličinke so odkrili v delu knjižnice, kjer je shranjena približno četrtina od 400.000 dragocenih knjižnih del, s katerimi se opatija ponaša. Po besedah glavne restavratorke Zsofie Edit Hajdu, gre za napredovalo infestacijo, ki so jo zaznali v več delih knjižnice. Zato je celotna zbirka označena kot 'napadena' in je treba očistitit ter zaščititi vse knjige hkrati. "Še nikoli nismo naleteli na takšno stopnjo okužbe," je dejala.

Invazijo hroščev so odkrili med rutinskim čiščenjem knjižnice. Zaposleni so na policah opazili plasti nenavadnega prahu, nato pa v hrbtiščih nekaterih knjig tudi drobne luknje. Ko so knjige odprli, so v njih zagledali 'obglodane', ponekod tudi že popolnoma prežrte strani.

Začetki opatije v Pannonhalmi na severozahodu Madžarske segajo v leto 966, štiri leta pred ustanovitvijo Kraljevine Ogrske. Leži na visokem hribu in hrani najstarejšo zbirko knjig v državi, pa tudi številne najpomembnejše najzgodnejše oziroma sploh prve zapise.

Že več kot 1000 let opatija velja za enega najpomembnejših verskih in kulturnih kraje na območju današnje Madžarske, pa tudi v vsej srednji Evropi. Preživela je stoletja vojn in tujih vpadov, kot je bila denimo invazija Turkov oziroma osmanske vojne, ter okupacija Madžarske v 16. stoletju.

Direktorica opatijske knjižnice Ilona Asvanyi, pravi, da jo – vsakič ko vstopi v knjižnico – zbirka, z vsemi zgodovinskimi in kulturnimi zakladi, ki jih hrani, še vedno presune. "Neverjetno je pomisliti, da je bila knjižnica tukaj že pred tisoč leti in mi smo varuhi prvega knjižnega kataloga na Madžarskem," je dejala.

Med najizjemnejša dela, ki jih hranijo, sodi 19 kodeksov, vključno s celotno Biblijo iz 13. stoletja. Skrbno čuvajo tudi več sto rokopisov iz časov pred izumom tiskarstva sredi 15. stoletja, ter več deset tisoč knjig iz 16. stoletja. Čeprav so najstarejše in najredkejše listine, rokopisi, tiski in knjige shranjeni ločeno in niso bili 'žrtev' hrošča, Asvanyijeva ob tem poudarja, da vsaka škoda zbirki predstavlja udarec kulturni, zgodovinski in verski dediščini.  "Ko vidim knjigo, ki jo je prežvečil hrošč ali je kako drugače inficirana, imam občutek, da smo – ne glede na to, koliko izvodov je objavljenih in kako nadomestljiva je – izgubili del kulture," pravi.

Da bi uničili hrošče, zaboje s knjigami zdaj polagajo v hermetično zaprte plastične vreče, iz katerih odstranijo ves kisik. V okolju s čistim dušikom bodo ostale šest tednov, po tem v opatiji upajo, da bodo vsi hrošči uničeni. Preden jih bodo znova zložili na police, bodo vsako knjigo posebej pregledali in presesali. Tiste, za katere bodo presodili, da so jih škodljivci preveč poškodovali, pa bodo poslali v restavriranje.

V opatiji upajo, da bodo knjižnico znova odprli v začetku prihodnjega leta. Menijo, da so pomembno vlogo pri širjenju hrošča in okužbah odigrale tudi podnebne spremembe. Povprečne temperature na Madžarske namreč hitro naraščajo, učinki pa se kažejo tudi v invazijah škodljivcev, poroča CNN.

Temu prikimava tudi vodja restavriranja Hajdujeva. Po njenih besedah so višje temperature hroščem omogočile več razvojnih ciklov na leto, v primerjavi s številom teh v hladnejšem vremenu. "Višje temperature so ugodne za življenje žuželk," je dejala. "Doslej smo se večinoma soočali s poškodbami zaradi plesni tako v depojih kot v odprtih zbirkah. Zdaj pa mislim, da se bo pojavljalo vedno več okužb z žuželkami, kar gre pripisati globalnemu segrevanju."

Direktorica knjižnice je ob tem še poudarila, da življenje v benediktinski opatiji ureja niz pravil, ki se uporabljajo že skoraj 15 stoletij – kodeks, ki jih zavezuje, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da rešijo obsežno zbirko. "V Pravilu Svetega Benedikta piše, da je treba vso lastnino samostana obravnavati kot enakovredno svetemu oltarju. Čutim odgovornost za to, kaj to ohranjanje in konserviranje v resnici pomeni," je še sklenila Asvanyijeva.