Monografija gradu plemičev, gospodarstvenikov, špekulantov in pustolovcev

Društvo je pred desetletjem že izdalo knjigo o gradu, pred sedmimi leti pa knjigo Žrtve vojn, ki jo je spisal njihov zdaj že pokojni prvi predsednik Martin Prašnički, precej zanimanja pa je požela tudi leta 2016 izdana knjiga Belanski narečni govor.

Kot je povedala aktualna predsednica društva Sonja Golc, sicer tudi ena od urednic knjige, so se pred dvema letoma odločili, da bodo podrobneje preučili zgodovino Borla v 20. stoletju.

"Čeprav je to obdobje časovno najbližje sedanjemu času, pa so viri precej razdrobljeni, poznavanje tega časa pa ni pretirano dobro. Med ljudmi kroži veliko različnih zgodb, celo v zgodovinskih virih smo naleteli na nasprotujoče podatke," je pojasnila razloge za preučevanje.

Po besedah sourednice in soavtorice zbornika Mire Petrovič bo knjiga zajemala sedem prispevkov osmih avtorjev. Skupaj z Golčevo sta poskrbeli za opis stanja v prvi polovici stoletja, ko se je z dvorcem dogajalo veliko, Aleš Marđetko pa je preučil čas med drugo svetovno vojno, ko je bil grad taborišče za zavedne Slovence.

Mateja Muršec je osvetlila čas, ko je Borl na široko odprl svoja vrata in postal letovišče, Marjeta Ciglenečki se je razpisala o opremi gradu v prejšnjem stoletju, Barbara Lečnik pa o obdobju prehoda Borla pod okrilje varuhov kulturne dediščine in takratnih obnov. Novinar Franc Milošič se je usmeril v velikopotezne, a nikoli uresničene načrte s takrat zaprtim objektom v 80. in začetku 90. let. Ker je bil dvorec vselej tudi turistična atrakcija, je Monika Klinc grad v knjigi opisala tudi kot točko na turističnem zemljevidu.

Knjiga bo obsegala več kot 200 strani, avtorji prispevkov so se odpovedali honorarjem, člani društva pa tudi sicer svoje delo opravljajo prostovoljsko. Da bi zmogli stroške tiska in oblikovanja, so se obrnili na ljubitelje gradov, še posebej Borla, da si s prednaročilom zagotovijo svoj izvod, društvu pa omogočijo izdajo knjige. Trenutno imajo zaprto finančno konstrukcijo za 500 izvodov, želeli pa bi si jih izdati vsaj 700.

Grad Borl je sicer po tem, ko ga je država pred leti že skušala prodati, letos dočakal začetek obnovitvenih del. Trenutno tam po besedah Sonje Golc potekata dva ločena projekta, direkcija za infrastrukturo izvaja sanacijo skale pod objektom, ministrstvo za kulturo pa delno obnovo objektov, ki se nahajajo na desni strani oziroma okoli zunanjega dvorišča.

Prvi bi moral biti že zaključen, a so se dela podaljšala po tem, ko so ob začetku del ugotovili, da je tudi levi del območja v precej slabem stanju, hkrati pa so na terasi gradu odkrili stare zidove, zaradi česar je bilo potrebno spremeniti načrt ureditve. Za sanacijo brežine, zidu in terase gradu je bilo namenjenih 1,4 milijona evrov, ki sta jih ob kohezijskih sredstvih zagotovili ministrstvi za kulturo in za infrastrukturo.

V sklopu drugega projekta poteka zunanja ureditev gradu ter postavitev prirodoslovne razstave, kar bo prvi korak k oživitvi dogajanja. Dela so ocenjena na dva milijona evrov, pri čemer bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 1,6 milijona evrov, ostali denar je zagotovila država.

"V društvu smo zelo veseli obeh projektov in da so se dela po tolikih letih prizadevanj dejansko začela. Ministrstvo je odprtje prenovljenega dela napovedalo za drugo polovico naslednjega leta. Gradbena dela naj bi končali še letos, nato pa je potrebno urediti še opremo za razstavne prostore," je dejala Golčeva. Kot je še povedala, bo na notranjem dvorišču urejen tudi arkadni hodnik, tako da bo mogoče priti tudi v viteško dvorano v drugem nadstropju, ko bo urejena terasa, pa tudi do nje.