Policija v vzhodnem kitajskem mestu Hangzhou se je prejšnji mesec odzvala na klic o sumljivem kovčku, ki so ga našli v tamkajšnjem baru. Kovček je vseboval dva milijona juanov (okoli 260.000 evrov), nekdo pa ga je preprosto pustil tam, kot poroča BBC.
Je šlo za predajo denarja za ugrabitev? Skrivnostne kriminalne posle?
Ne, šlo je za denar, ki ga je nek moški namenil svojemu bivšemu dekletu po tem, ko je končal njuno razmerje. To na Kitajskem ni nenavadna in enkratna zgodba, temveč pogosta praksa, ko po koncu dolgotrajnega razmerja partnerju ponudijo svojevrstno kompenzacijo.
Cena izgubljene ljubezni – 260.000 evrov?
Čeprav plačilo ob koncu razmerja na Kitajskem ni pravno obvezujoče, se dogaja. ’Navada’ je, da plača tisti, ki konča razmerje, za vsoto pa se odločijo na podlagi časa, truda in denarja, ki so ga vložili v razmerje. Nekateri na stvar gledajo bolj ’pragmatično’ in izračunajo, koliko denarja je njihov partner investiral v njih v času razmerja, drugi pa se odločajo na podlagi bolj abstraktnih pojmov. Vprašajo se, koliko čustvene škode bodo povzročili.
Pa lahko res postavimo ceno izgubljeni ljubezni? Na Kitajskem je očitno lahko vredna tudi do 300.000 evrov.

Čeprav na Kitajskem dajatev običajno plača moški, se dogaja tudi, da denar povrne ženska. Tam je okolje namreč še precej tradicionalno in moški v kitajski kulturi skozi razmerje plačujejo za obroke, darila, pogosto tudi za skupni dom. Zaradi tradicionalnega okolja vsa dolgotrajna razmerja težijo k poroki, zato se moškim, ki pred poroko končajo razmerje, zdi primerno, da ženskam povrnejo za ’izgubljeno mladost’.
V kitajske medije pricurljajo najrazličnejši primeri dajatev ob koncu razmerij, od tistih bolj nedolžnih, do tistih z grenkim koncem.
Neka ženska je na primer svojemu nekdanjemu partnerju poslala detajlni seznam vsake restavracije in hotela, ki sta jih obiskala v času njune zveze. Do potankosti je raziskala, koliko je njen partner ’vložil’ v njo in mu želela povrniti do zadnjega juana (kitajska valuta). Nek moški iz kitajskega mesta Ningbo pa je zahteval kompenzacijo od svoje partnerke, ki ga je bojda pustila po tem, ko je postal plešast.
Seveda se najdejo tudi zgodbe z bolj grenkim zaključkom, ko se stvari ne rešijo s čekom. Nek moški iz jugozahodne kitajske province je od svoje partnerke zahteval plačilo, ko je izvedel, da je imela tudi druge partnerje. Ker je nekajkrat zavrnila plačilo, je na njenem domu s kislino napadel njeno družino.
V primeru kovčka, puščenega v baru, je dekle menda izjavilo, da bi lahko njen nekdanji prispeval še par milijonov več, čeprav denarja ni vzela. Policisti so ga vrnili moškemu, ki se naj bi spraševal, če vsota ni bila zadostna.
Konec ljubezni tudi pri nas ni zastonj

Pri nas seveda prakse plačevanja partnerju po koncu dolgoletnega razmerja ni. Drugače je seveda z razvezo zakonske zveze, pri čemer neizogibno nastanejo stroški, tudi če je sporazumna.
Najhitrejši in najcenejši postopek za ločitev je overjen notarjev zapis, ki pa je seveda možen samo v primeru, da je med partnerjema predhodno že vse dogovorjeno. V primeru ločitve s tožbo pa se minimalni stroški gibljejo med 300 in 400 evri, seveda če gre za popolnoma nezapleten postopek, brez spora okoli preživnine ali otrok.
Očitno zlomljeno srce s seboj vedno prinese še nekaj stroškov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.