Na ogled ohranjeni izvodi Shakespearovega Prvega folia

Brez Prvega folia, ki je izšel sedem let po Shakespearovi smrti, bi bila polovica njegovih iger izgubljena. Ob 400-letnici izida bodo institucije in zasebni lastniki Prvih foliev dali na voljo svoje izvode, da jih bo lahko videla javnost v Združenem kraljestvu in na Irskem, piše spletni portal The Guardian. Na spletni strani folio400.com, ki je posvečena enemu največjih čudes literarnega sveta, pa se je mogoče seznaniti z zgodbo o Prvem foliu, poleg tega je mogoče videti lokacije 235 ohranjenih izvodov, od katerih jih pet hrani Britanska knjižnica. Le 56 izvodov je popolnih, pri čemer večini manjka po nekaj originalnih strani.

Po pisanju spletnega portala bodo v Britanski knjižnici letos pripravili razstavo, v nastajanju je tudi celovečerni film po scenariju Richarda Beana in Cliva Colemana. Za prihodnji mesec je tudi napovedan izid knjig The Making of Shakespeare's First Folio (Nastajanje Shakespearovega Prvega folia) in Shakespeare's First Folio: Four Centuries of an Iconic Book (Shakespearov Prvi folio: Štiri stoletja ikonične knjige) avtorice Emme Smith, profesorice na Univerzi v Oxfordu.

Marcus Coles, nekdanji poslovnež, ki stoji za spletno stranjo in ki je, kot pravi, postal obseden s Prvim foliem po naključnem obisku gledališča Globe v Londonu, je povedal, da se je prek zbirke Shakespearovih del mogoče še najbolj približati njegovemu izvirniku.

V Shakespearovem času so bile igre pisane za uprizarjanje in le redko natisnjene, zato so se mnoge izgubile. Toda leta 1616, ko je Shakespeare pri 52 letih umrl, je njegov prijatelj in tekmec Ben Jonson objavil zbirko svojih pesmi in iger v formatu folio.

Trije Shakespearovi sodelavci iz igralske skupine King's Men – John Heminges, Henry Condell in Richard Burbage – so nato začeli pripravljati zbirko njegovih iger. Izvirnike so odnesli v tiskarno, kjer so se dela lotili stavci. Ti so naredili veliko napak in ker je bil papir zelo drag, so se napake ohranile. Postopek tiskanja je bil po Colesovih besedah zelo naporen in je potekal v zelo neprijetnem delovnem okolju, vendar so bili do novembra 1623 izvodi pripravljeni za prodajo.

Natisnjenih je bilo med 700 in 750 izvodov. Nekateri so bili vezani v telečjo, ovčjo ali kozjo kožo, kar je stalo goldinar, večina pa je ostala brez vezave. Ciljni kupci so bili zahtevni in premožni obiskovalci gledališča, je še povedal Coles.