Najsrečnejši na svetu so (spet) Finci, kaj pa Slovenci?

"Dobrohotnost do drugih, zlasti pomoč tujcem, ki je drastično narasla leta 2021, je ostala visoka tudi leta 2022," je v intervjuju za CNN dejal John Helliwell, eden od avtorjev svetovnega poročila o sreči. Glede na poročilo je dobrohotnost približno 25 odstotkov višja kot pred pandemijo.

Prav tako, kot kaže, zadnja tri leta pandemije niso vplivala na globalno srečo, saj so globalna povprečja sreče ostala na podobnih ravneh kot pred tremi leti. "Tudi v teh težkih letih je bilo pozitivnih čustev dvakrat več kot negativnih. Občutek družbene podpore pa je dvakrat močnejši od osamljenosti," je Helliwell dejal v sporočilu za javnost.

V poročilu so izpostavili lestvico najsrečnejših narodov in predstavili dejavnike, ki vodijo k večji sreči. 

Finci so najsrečnejši narod že šesto leto zapored

Finska je že šesto leto zapored najsrečnejša država na svetu, kažejo podatki lestvice World Happiness Report, ki temelji predvsem na ocenah življenja Gallupove svetovne ankete.

V poročilu merijo pričakovano zdravo življenjsko dobo, BDP na prebivalca, socialno podporo, stopnjo korupcije, velikodušnost skupnosti, kjer ljudje skrbijo en za drugega, in pa svobodo, da lahko posamezniki sprejemajo ključne življenjske odločitve. Najboljše ocene glede na omenjena merila imajo tudi druge nordijske države, kot so Danska, Islandija, Švedska in Norveška.  

In kako bi lahko tudi ostale države dosegle boljše ocene sreče in zadovoljstva državljanov? Avtorji poročila rešitev vidijo v pregledu blaginje vseh delov družbe in njenih članov. "Cilj vsake institucije bi moral biti prispevati k blaginji ljudi," je zapisano v poročilu, ki upošteva tudi prihodnje generacije in ohranjanje osnovnih človekovih pravic.  

Izrael se je letos povzpel na 4. mesto z lanskega 9. mesta. Prvo deseterico pa zaključujejo Nizozemska (št. 5), Švica (št. 8), Luksemburg (št. 9) in Nova Zelandija (št. 10). Avstralija (št. 12), Kanada (št. 13), Irska (št. 14), ZDA (št. 15) in Združeno kraljestvo (št. 19) so se uvrstili med prvih 20.

In čeprav se zdi, da se med prvimi 20 državami ves čas pojavljajo iste države, se je srečnicam letos pridružila Litva in izrinila Francijo. Ta baltska država se v zadnjih šestih letih vztrajno vzpenja, še leta 2017 je bila na 52. mestu. Vzpenjajo se tudi druge baltske države, kot sta Estonija in Latvija.  

"V bistvu gre za isto zgodbo, ki se odvija v preostali srednji in vzhodni Evropi," je dejal Helliwell, ki je sicer zaslužni profesor na Ekonomski šoli Vancouver Univerze Britanske Kolumbije. Države v teh regijah so po njegovih besedah "verjetno normalizirale tranzicijo po letu 1990 in se z leti počutijo trdnejše v svoji novi identiteti".

Medtem ko je Avstrija na 11. mestu, je Slovenija na 22. mestu. Italija je zasedla 33., Hrvaška 48., Madžarska pa 51. mesto. 

Na dnu lestvice je Afganistan

Čisto na dnu lestvice, na 137. mestu, je Afganistan, mesto višje pa se je znašel Libanon. Povprečne ocene življenja v teh državah so na lestvici od 0 do 10 za več kot pet točk nižje kot v 10 najsrečnejših državah.  

Kaj pa Rusija in Ukrajina?

Ruska invazija na Ukrajino je ob objavi poročila za leto 2022 obe državi postavila v središče svetovne pozornosti. Dobro počutje v Ukrajini je vsekakor utrpelo udarce, toda "kljub obsegu trpljenja in škode so ocene življenja septembra 2022 ostale višje kot po priključitvi Krima leta 2014, zdaj pa jih spremlja tudi močnejši občutek skupnega namena, dobrohotnosti in zaupanja v ukrajinsko vodstvo," piše v poročilu.

Zaupanje v njuni vladi se je leta 2022 povečalo v obeh državah, ugotavlja raziskava, "vendar veliko bolj v Ukrajini kot v Rusiji". Ukrajinska podpora vodstvu v Rusiji je medtem padla na nič. Na letošnji lestvici je Rusija na 70., Ukrajina pa na 92. mestu.

Pandemija je ljudi prisilila k razmišljanju o sebi

"Ljudje ponovno razmišljajo o svojih življenjskih ciljih," je dejal Helliwell. "Pravijo: 'Vračam se, ampak k čemu se vračam? K čemu se želim vrniti? Kako želim preživeti preostanek svojega življenja?"

Upa, da bo ta "premik k bolj eksplicitnemu razmišljanju o vrednotah in drugih ljudeh" vplival ne le na dejavnike, kot so, katera delovna mesta ali šole ljudje izberejo, ampak tudi na to, kako delujejo v teh okoljih. "V resnici ne gre za ocene ali plačo, temveč za koristno sodelovanje z drugimi ljudmi. In seveda, to delo je koristno za svet, a bistvo te raziskave sreče je, da je dobro tudi za ljudi, ki to delo opravljajo. Z drugimi besedami: na koncu se glede samega sebe počutiš bolje, če dejansko skrbiš tudi za druge ljudi," je sklenil.