Na pariški dražbi še neobjavljene fotografije Picassove muze

Dora Maar je za mnoge La Femme qui Pleure, jokajoča ženska, katere trpljenje je španski umetnik Pablo Picasso upodobil na številnih slikah. A v resnici je bila Dora umetnica, še preden je spoznala ljubimca, ki je zasenčil njeno življenje in delo. Na dražbi je ponujenih približno 750 fotografij. Med njimi je veliko osebnih, posnetih med njenim druženjem z nadrealisti v Parizu od 20. do konca 40. let minulega stoletja. Nekaj je tudi fotografij Picassa, vključno z reportažo o nastajanju njegove protivojne mojstrovine Guernica.

Dora Maar je kot umetnica doživela žalostno usodo, saj je v spominu mnogih ostala predvsem kot ena od Picassovih ljubimk. Vendar je bila leta 1907 kot Henriette Theodora Markovitch rojena umetnica nadarjena fotografinja in slikarka. Na začetku kariere je fotografirala modne modele, nato se je usmerila v oglaševanje. Njene fotografije pariških otrok z ulice so podobne tistim, ki sta jih pozneje posnela Robert Doisneau in Marilyn Stafford.

Leta 1936 je Dora, ki je takrat že imela svoj fotografski studio, v Parizu spoznala Picassa, ki je bil skoraj tri desetletja starejši od nje, ter postala njegova ljubica in muza. V tistem času je bil v Španiji rojeni umetnik v dolgotrajnem razmerju z Marie-Therese Walter, s katero je imel hčerko Mayo. Z Marie-Therese je ostal ves čas svojega razmerja z Doro Maar. Naslednjih devet let je ta ustvarjala svoje slike, hkrati je spremljala življenje in delo svojega ljubimca.

Nekatere od fotografij, ki so naprodaj, bodo delovale znano, saj so nastale sočasno z nekaterimi objavljenimi. Vendar v avkcijski hiši Artcurial zatrjujejo, da so fotografije, ki so naprodaj z originalnim negativom in kontaktno kopijo, večinoma še nevidene in neobjavljene. Zbirka vključuje tudi avtoportrete, akte in druge podobe, ki jih je Dora Maar kasneje uporabila v svojih slikah. Srhljive fotografije invalidov, slepih, ranjenih, revnih in razlaščenih ljudi v urbanih okoljih Španije in Združenega kraljestva pa so poleg tega, da predstavljajo poglavje v zgodovini umetnosti 20. stoletja, tudi dokument gospodarske krize, ki je zajela predvojno Evropo v 30. letih minulega stoletja.

Leta 1945 je Picasso Doro Maar zapustil zaradi umetnice Francoise Gilot. Čeprav je slikala vse do svoje smrti leta 1997, je bilo njeno življenje tako v senci Picassa, da je francoski časopis Le Monde potreboval deset dni, da je objavil novico o njeni smrti.

"Dora Maar je devet let preživela ob Picassu, vendar ji je odlično uspelo ustvariti tudi lastno, neodvisno in osebno delo z uporabo medija, ki ga Picasso nikoli ni sprejel – fotografije. Velja za eno najbolj izvirnih fotografinj svojega časa, pravo pionirko sredine 20. stoletja," je za Observer povedal Bruno Jaubert iz avkcijske hiše."Dora Maar ni imela otrok, zato so negativi ostali v arhivu njene zapuščine. Vsi so bili posneti s fotoaparatom Rolleiflex, ki ga je uporabljala, in zajemajo 20 let dela. Skoznje lahko vidimo tisto plat Dore Maar, umetnice in fotografinje, ki je ne poznamo," je še povedal.

Čeprav je Picasso Doro Maar večkrat naslikal, nad njegovimi upodobitvami ni bila navdušena. "Vsi moji portreti so laž. Nobeden ni Dora Maar," je nekoč dejala.