Od Titanika do Coste Concordie: Največje pomorske nesreče v zgodovini

Od nesreče križarke Costa Concordia, ki je terjala 32 življenj, mineva deset let. Nesreča je pritegnila veliko pozornosti, ker se je odvila v zahodnoevropskih vodah in ker jo je spremljala vrsta nesrečnih naključij, vključno z škandaloznim pobegom "strahopetnega kapitana" Francesca Schettina, ki je ladjo zapustil, še preden so končali evakuacijo.

V prejšnjem stoletju pa je civilne pomorske nesreče brez dvoma zaznamoval "mitološki" potop Titanika v Atlantiku. Takrat ena največjih ladij je 14. aprila 1912 na svojem krstnem potovanju trčila ob ledeno goro in potonila v zgodnjih urah 15. aprila. Preživelo je 712 ljudi, umrlo jih je 1517. Ta nesreča je sprožila vrsto reform na področju ladijske varnosti in velja za najslavnejšo pomorsko nesrečo, o kateri se govori še danes. 

Največje nesreče 21. stoletja

Čeprav smo šele dobro zakorakali v dvajseta leta 21. stoletja, je bil svet že priča nekaterim velikim pomorskim katastrofam. Največ žrtev je bilo v nesreči senegalskega trajekta Le Joola. Ta je bil namreč prenapolnjen, saj se je na krovu znašlo skoraj 2000 ljudi. V razburkanem morju je trajekt potonil in s seboj odnesel 1864 življenj. Le 64 ljudi je preživelo. 

Leto dni pred nesrečo Coste Concordie je morje ob obali Zanzibarja 10. septembra 2011 pogoltnilo še en prenatrpan trajekt, imenovan Spice Islander. Natančno število žrtev sicer ni znano, vendar nekateri ocenjujejo, da je bilo na trajektu več kot 1500 ljudi. 

Leta 2015 se je iz Libije čez Sredozemsko morje v Evropo odpravilo več kot tisoč migrantov. 25-metrska ladja je potonila južno od italijanskega otoka Lampedusa. Plovilo naj bi se prevrnilo, potem ko so njegovi potniki skušali pritegniti pozornost trgovske ladje, ki je plula mimo. Po prvih ocenah je umrlo 800 ljudi, vendar pa je nadaljnja preiskava razkrila, da je bilo žrtev med 1050 in 1100. Mnogi so se utopili, medtem ko so bili ujeti pod palubo, 28 preživelih pa sta rešili italijanska obalna straža in malteška mornarica. 

3. februarja 2006 je potniški trajekt Al Salam Boccaccio 98 potonil v Rdečem morju na poti iz Dube v Savdski Arabiji do Safage v južnem Egiptu. Na ladji je bilo 1312 potnikov in 96 članov posadke. Od skupno 1.408 na krovu je preživelo le 388 ljudi.

21. junija 2008 se je trajekt Princess of the Stars prevrnil in potonil v tajfunu Fengšen ob obali San Fernanda na Filipinih. Od 747 ljudi na krovu jih je preživelo le 57. 

Dobri dve desetletji 21. stoletja je zaznamovalo še več ladijskih nesreč z več kot sto mrtvimi. Pri tem so bili žalostne usode večinoma deležni migranti in drugi potniki iz držav tretjega sveta. Omeniti velja še nesrečo ruske ladje Bolgarija, ki je leta 2011 potonila v rezervoarju Kujbišev reke Volge med plovbo proti Kazanu, v kateri je umrlo 122 ljudi, in katastrofo južnokorejskega trajekta Sewo 16. aprila 2014, ko so življenje izgubile 304 osebe. Večina je bila srednješolcev.

Največje nesreče 20. stoletja

20. decembra 1987 je bil potniški trajekt Doña Paz na poti iz Taclobana v Manilo, ko je v ožini Tablas blizu Marinduqueja trčil v naftni tanker MT Vector. Ob trčenju se je vžgal Vectorjev tovor in požar se je razširil na trajekt Doña Paz. Obe plovili sta pogoreli in potonili. Čeprav je Doña Paz uradno prevažal le 1518 potnikov, jih je bilo na krovu na tisoče več. Razen 24 potnikov so na ladji Doña Paz umrli vsi, vključno z 58-člansko posadko, medtem ko sta na Vectorju preživela dva od 13. Skupno število žrtev na obeh ladjah je ocenjeno na 4386, zaradi česar velja nesreča za najsmrtonosnejšo pomorsko nesrečo v miru v zgodovini.

Potniška parna ladja Kiangya, polna beguncev, ki so bežali pred Maovo vojsko, je 4. decembra 1948 eksplodirala in potonila v ustju reke Huangpu 80 kilometrov južno od Šanghaja. Domnevno naj bi Kiangya zadela mino, ki jo je v drugi svetovni vojni za seboj pustila japonska cesarska mornarica. Natančno število smrtnih žrtev ni znano, vendar se domneva, da je umrlo med 2.750 in 3.920 ljudi, rešilo se je med 700 in 1.000 potnikov.

6. decembra 1917 je pristanišče Halifax uničila velika eksplozija francoske ladje Mont-Blanc, ki je bila napolnjena s strelivom. Francoska tovorna ladja je v pristanišču trčila v norveško SS Imo. 40-članska posadka Mont-Blanca je pobegnila le nekaj minut pred eksplozijo. Približno 2.000 ljudi je umrlo zaradi eksplozije, padajočih kosov, požarov ali zrušenja zgradb, več kot 9.000 pa je bilo ranjenih.

Za največjo vojno tragedijo na morju pa velja sovjetska potopitev nemške ladje Wilhelm Gustloff. 30. januarja 1945 je bilo na njej več kot 10.000 ljudi, ki so bežali pred napredujočo Rdečo armado. Kmalu po izplutju jo je s periskopom podmornice S-13 opazil Aleksandr Ivanovič Marinesko in se pripravil na napad, posadki je ukazal, naj se približa transportni ladji. Za 9.300 ljudi, od tega 5.000 otrok, so bili usodni trije torpedi.